Potreba po...

čipsu.

Da ohranjam vsaj približno žensko postavo (boki, pas, prsi) moram paziti na to, kaj dam v usta.

In s kilogrami niham...4 gor, 4 dol...; potem pa pride dan, kot je današnji.

Prav bolestna potreba po čipsu.

Ni mi bilo težko nadeti jakne, trenirke, v avto, na 10 km oddaljeno bencinsko pumpo in si kupiti čips. Seveda sem ga takoj (200 g) zmazala.

Sedaj mi je žal.

Najprej; ker bi ga ne smela, zaradi preobilice soli.

Potem; ker redi.

Potem; ker bom jutri vsa zabuhla.

Ali ima še kdo takšen "napad" da ti pamet stane in ne oziraje na vse argumente storiš tisto, kar veš, da je napak in da v nobeni, ampak res v nobeni točki zate ni dobro!

Desanka

Hm, čim starejša sem, tem manj imam takih napadov, kadar pa sem jih imela, sem jim v večini podlegla , ene trikrat, štirikrat sem pa naredila tako: tečt sem šla. In je pomagalo .

lp

cervus
Tudi jaz imam take "napade". Včasih jim podležem, večkrat pa jih ustavim s kozarcem vode. Baje možgani včasih pomešajo občutek lakote in žeje. Mogoče pa pomaga le občutek polnega želodca zaradi vode =) Odkrito: včasih si povsem dobrovoljno pustim tako razvado in nimam prav nič slabe vesti. =)
V sobotnem Delu (morda pa tudi Nedelu?) je bil zanimiv članek o zasvojenostih od "nekemičnih" stvari, skratka od dela, hrane, pornografije, itd. In točno tvoja zgodba je bila navedena kot alarmanten znak zasvojenosti (le da je tam nastopal sladoled in še kak km bolj oddaljena bencinska črpalka). Z zdravljenjem takih odvisnosti se ukvarja dr. Sanja Rozman in to društvo: http://www.spremembavsrcu.si/ Poglej, morda najdeš kaj zanimivega. perpetua

Joj, jaz sem tudi čips odvisnik. Ga pojem najmanj enega na dva dni (ta veliko vrečko), včasih celo par na dan. Zadnje cajte mi pa sploh paše tisti pakiran v tubi, no tisto ni ravno čips... Jaz ga kupujem kar na zalogo. Na bencinsko 10 km stran pa mislim, da ne bi šla.

Meni ni nič žal, ko ga pojem. Vem, da ni zdravo, ampak počutim se v redu, pa zadovoljna sem tudi sama s sabo, pa hlače še vedno iste oblečem . Se mi pa zdi, da mam obdobja, ko mi par mesecev pašejo sladkarije (čokolade, keksi...), potem mi pa to nikakor ne paše več in jem veliko soli, ocvrte reči, potem pa (hvala bogu) obdobje, ko mi paše sadje, zelenjava, lahke reči... No, čips lahko vedno pohrustam Čudno.

Mam pa tudi jaz kakšne "napade" in storim marsikaj, kar vem, da ni dobro zame. Sem ne štejem čips izlete. Pa ponavadi predem kaj takega naredim, pomislim in vem, da mi bo žal, a si ne morem pomagati in naredim  vseeno

manevem
Hm, mene pred takšnimi napadi ponavadi "reši" misel na to, da bo, ko/če bom pojedla eno goro čipsa/čokolade, potem še slabše, in se ustavim, preden pojem. In da je pokuriti 300 kalorij v eni uri telovadbe pretežko, da bi jih tako dobila nazaj. Spij kozarec vode, stisnjenega soka, pojej kreker, kakšen orešček, kaj zelo dobrega, počasi in z užitkom Saša

Sem prepričanja, da smo vsi od nečesa odvisni. Torej, ena vrečka čipsa še ne pomeni katastrofe za tvoj organizem. In glede na to, da veš, kakšne so posledice, se ti ga je resnično zaluštalo. Po moje je manj škode, če si ga privoščiš kot pa da o njem fantaziraš in fantaziraš in fantaziraš in na koncu ga poješ pol tone. Za drugič ti svetujem, da natakneš udobno obutev in se do črpalke odpraviš peš ter ga pospraviš.



Loni Makaroni

Sporočilo je spremenil(a) Loni dne 26. 2011 12:49

Se podpišem pod Loni!

 - čokoladni odvisnik

mzm

Ti si samo privošči, brez slabe vesti. Kot je rekla loni.

Ko sem bila iz zdravstevnih razlogov na strogi dieti, mi je zdravnik rekel, ko sem mu potarnala, da me sladko včasih tako zamika, da se mi meša, mi je svetoval, naj si občasno to tudi privoščim, brez slabe vesti, ker bo učinek boljši kot če se bom odrekala in zavoljo tega fantazirala prav o tem prepovedanem.

tudi jaz vselej nisem tak močan značaj, da bi namesto kakega zalogaja spila kozarec vode ali šla tečt. Pojem, sem zadovoljna, potem pa se spravim kaj delat ali grem na zrak, na sprehod.

 

Ja, smo očitno s čem zasvojeni in nam je ta želja po nečem nek znak, ampak se s tem ne obremenjujem ravno preveč. Še ni take krize.

Si grem po vrečko arašidov, čipsa ni blizu ....

 

mamamia

mamamia
Lord Henry Wotton (no, Oscar Wilde) je rekel, da se skušnjavi najlaže izogneš tako, da se ji vdaš. Pa še kako prav je imel, cinik stari. Če se vsega lotiš z zdravo mero - tako samopremagovanja kot vdajanja potrebam po...., že ne more biti nič narobe (razen če imaš zelo zelo hudo smolo - ampak saj te pa tudi nimaš kar naprej). Lep pozdrav, Sonja
o tale citat, da se skušnjavi najlažje izogneš, če se ji vdaš, bo pa moje novo življenjsko vodilo! tudi jaz imam seveda napade požrešnosti, imam pa vseeno toliko ne-vem-česa, da mi je škoda iti na bencinsko in dati ful preveč denarja za čips ali čokolado. tudi če grem v trgovino, imam slabo vest, kot da me nekdo gleda in si misli, o poglej jo, spet se bo basala. tako da ponavadi napadem domače zaloge, če ni drugega so tudi albert keksi namazani z nutelo dobri tunna http://titabota.blogspot.com/

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecjohana
MOJ vrtrimljanka
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti