Jaz sem letos slišal dve do tri. Tudi po trgovinah, kar sem moral hodit, so bili štanti s temi neumnostmi prazni, kakih pet let nazaj je bil dren, kot sedaj v mesnici v Elecrercu :)
Commis débarrasseur
Dušeno rdeče zelje
Jaz sem letos slišal dve do tri. Tudi po trgovinah, kar sem moral hodit, so bili štanti s temi neumnostmi prazni, kakih pet let nazaj je bil dren, kot sedaj v mesnici v Elecrercu :)
Commis débarrasseurZa našo hišo je otroško igrišče. Ker otroci ne smejo metati petard doma, jih mečejo na otroškem igrišču.![]()
![]()
Tudi pri nas je presenetljivo mirno, pa upam, da tud za novo leto ne bo preveč pokanja, ker bo naš kuža sam doma (notri, v stanovanju).
Kar se tiče pomirjeval za pse. 1x sem bila pri veterinarju, pa je prisla ena gospa kupit pomirjevalo, ravno zaradi tega, ker naj bi se pes bal pokanja. Pa ji je veterinar lepo razložil, da če bo psu dala pomirjevalo, se ne bo nič manj bal ko bo pokalo, samo pokazat tega ne bo mogel.
LizzieVeliko manj je pokanja, to je res. Ampak sem zgrožena, ker so ravno petarde ali rakete zažgale dom družini, ki ima zdaj razdejanje in skrbi in stroške zaradi mladostne objestnosti! Kje dobijo otroci vso to "oborožitev"?
![]()
naor
Pa še to. Leta in leta sem preživljala nočno moro zaradi pokanja. Naša muca se je zavlekla za omaro in je prišla na plano šele zjutraj. Ta velik pes je lajal ob vsakem poku tako, da je bil naslednji dan čisto hripav. Šele ob treh po polnoči se je umirilo, tako da je zaspal. Druga psička pa je samo ležala in gledala tako prestrašeno, da se mi je srce trgalo. Preklela sem vse petarde tega sveta.
Na Havajih ni dovoljeno pokati in streljati in delati šundr. Kdaj bo tako pri nas? Z malo dobre volje bi šlo. Kaj, če bi razpisali referendum? ![]()
![]()
Človek se vpraša, zakaj se imajo eni ljudje pravico veseliti na račun drugih. Pri tem mislim na vse vas, ki ste napisali, kako ste skrbeli za kužke, da bi jih bilo manj strah.
![]()
V nas je očitno še veliko navad iz daljnje preteklosti, ko so zimo odganjali s poki. Nekateri še vedno niso prerasli tistega obdobja.
Pokanje petrad je zelo težko prenašal moj pokojni muc, ki sem ga uro pred polnočjo zvlekla v posteljo, pokriva z dvema kovtroma in ga božala, da bi ga pomirila. Če me ni bilo doma, ali pa druge dneva, je tekal in se skrival in očitno hudo trpel.
V ulici so imeli psa, na katerega so manijaki z balkonov sipali petarde, da je odmevalo po celi dolini. To je družina, ki je trpinčila psa, ki najmanj 6 let ni šel iz premajhne ograde in so tega rotvajlerja uspavali, ker je ogoržal malega otroka. Seveda, saj so ga drezali s palico, triletnika pa zaprli k psu, da je tulil kot obseden. Prijava veterniarski inškeciji je bila ne glede na dokaze neučinkovite, meni so zagrozili s postopkom, ker so ugotovili, da je prijava lažna. Vendar so na moj dopis, da jih bom prijavila zaradi koruptivnega ravnanja, ker so goljufali v poročilu, odnehali. Letos imajo novega psa, bomo videli, kaj se bo dogajalo.
Včeraj sem bila na prostem na koncertu Šukarjev, in začuda, nobenih petard, ki sem se jih bala.
Imam še eno novoletno težavo. Sosedovi manijiaki, seveda isti, imajo že več let na hiši razsvetljavo tipa LAs Vegas. Zato moramo imtei zaprte roloje, po cesti pa vozimo s sončnimi očali. Meni se zdi sobivanje z njimi resnično neznosno, saj je razstveljava grda, na hojladri, utripajoča in moteča.
Pred leti sem med petardnim napadom ob polnoči poklicala po telefonu in v telefon zapiskala na piščalko: hrup je preneha kot bi odrezal !
Babi je po moje še cel dan zvenelo v glavi !
Kaj pa, če sem jaz neznosna, sitna soseda, ki omejujem človekove pravice ?
F r i n a| tulka je napisal/a: |
Tudi sama sem že hotela načeti to temo. Mene petarde spominjajo na vojno in jih dobesedno sovražim. Psička je v pesjaku in se ji je prvo leto skoraj zmešalo, ko so sosedje začeli pokati. Naj povem, da pri nas ne uporabljajo navadnih petard, temveč neke druge, pravijo jim 'topovske', od katerih se tresejo šipe v hiši. Ko sva slišala njen jok, sva jo na hitro spravila v hišo, a še nekaj dni ni prišla k sebi. Od tedaj je za Silvestrovo vedno v hiši. Malo pomaga, dosti ne. Nekdo je opolnoči vedno ob njej. Tudi otrok nisva strašila pred petardami prav zato, da se jih ne bi bali. Okrog polnoči sva skušala pozornost preusmeriti na rakete na nebu, a neuspešno. Ko se te v solzah oklepa en prestrašen malček, zraven tuli pes, iz otroške spalnice odmeva prestrašeno klicanje drugega otroka... se le trudiš za miren glas ter čakaš, da mine. In Silvestrovo že nekaj let zame ni več razlog za praznovanje. Komur je dano, da razume, naj razume. Drugi itak ne.
|
, jedrnato, že kar pretresljivo sporočilo. Ko bi vsaj zaleglo...
lp
mzmKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? | johana |
| malo za hec | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Dušeno rdeče zelje

Praženo zelje s krvavicami in krompirjem