Tristo kosmatih in druga čuda narave

Zdaj, ko ni več mojega muca Poldeta ( kako zelo ga pogrešam ) večkrat obiščem ta dva elegantna lepotca. Seveda jima prinesem kockice suhega kruha, koruzno zrnje in regrat za poslastico

Tole sem dobila  po mailu, pa  so tako luštni, da jih moram prilepiti še sem.

Kotarca

Ta tretjega sem opazila, ko sem že hotela zapreti, pa le vidim še eno pasjo bučko. Super slikca.

 Končno slika kot se spodobi. To je namreč   " moj " Viktor! Slika  ni moja, ne premorem tako dragih aparatur.

Postal je namreč tako  slaven , da ga hodijo slikat ljubitelji birdwatchinga in seveda  sem si eno sliko  prisvojila  tudi jaz.

Za tiste, ki ne veste: že pet , šest let se vsako leto  vrača iz Afrike k nam in  ima mladiče ne enkrat, ampak dvakrat na leto.

Nenavadno in zelo zelo redko se zgodi kaj takega. 

Lučka, kje se da slikat to čudo od ptiča. Našega ni več na spregled

lp, Vanja

Tale Viktor je pa res nekaj prav posebnega in Lučka, upravičeno si ponosna nanj. Naj se še dolgo vrača in te razveseljuje, res je čudovit.

Jaz našla, poslikal dragi.  Saj veste, kjer je ena, jih je zagotovo več. Še mogoče kak teden in šavja, v katerem se je skrivala, ne bo več.

Lepa, lepa.

lp

Sem skoraj morala CPR dobit, ko sem pridrvela v hišo. Da o tem, da sem verjetno celo sosesko "zbudila", medtem ko sem laufala tistih 25 metrov do hiše, raje ne govorim. 

To ti pa verjamem.Si kar predstavljam ta džiro. Samo lepa je pa res, če pomisliš, da jo gledaš na sliki. Menda je letos kačje leto, joj, pa že miši sem se tako bala, ni nemogoče, da kakšna kača zaleze na pečino in se tam greje, ne bi bilo prvič.