20. avg 2010 8:45
Draga onaon. talkole gre to.
Če ima človek sosede in če ima veliko sosedov slovenceljsko pamet in je količina sitnarjenja obratno sorazmerna z realnostjo problema.....potem imaš dve možnosti. Ali ignoriraš ali pa se slejkoprej prijaviš v tisto oddajo, v kateri se Marjan Jerman pogovarja s sprtimi sosedi, oni pa pljuvajo vsevprek in se v resnici nočejo pomiriti, glavno da imajo pet minut šova. Ker vsak je vsaj pet minut zvezda.
Tale tvoj kreg, hja, dobri bog pomagaj. Ne vem, kaj se je zgodilo. Ko se dva spreta, je vedno rašomonska zgodba (to ti je tisto, da ima vsak udeleženec svojo verzijo enega-te-istega dogodka, resnica pa vedno ostane neizkreljiva in izmuzljiva). Ne vem, kaj je v resnici naredil tvoj junior in kaj je naredila tvoja soseda, tudi tebe ne poznam in zdravstvenega stanja gospe mame prav tako ne (želim veliko zdravja vsem). Ampak, če človek malo z distance pogleda - in ta pogled svetujem tudi tebi, je minilo že nekaj ur od incidenta, si pa vendarle mora povedati naslednje:
- okej, starejši občani se razburijo in jih stvari prizadanejo, ampak nemogoče, da bi se nekomu zdravstveno stanje poslabšalo zgolj zaradi enega spora (kjer se niso fizično pomerili in tudi orožja ni bilo). Napetosti, stresi, strahovi....to je bilo že prej. Hočem reči, ne zlivaj na sosedo odgovornosti za zdravje tvoje mame,
- junior se je zapeljal čez travo: okej, razloži juniorju, da se s kolesi, avtomobili, motroji, traktorji...ne vozi čez zelenico, razen če te za to kdo izrecno ne prosi ali pooblasti (recimo, da je človek zaposlen v parkovni branži). Bo pa drugič pazil. Čisto nobenemu človeku ne škodi, če se nauči, da se kar tako en dan ne romavhari po zelenicah. Če bi vsi to vedeli, bi bile tudi naše zelenice in parki lepši.
- soseda je zoprna: okej eni so zoprni, eni pa nismo. Tako se človek potolaži. Smo vsi vsak dan soočeni s kakšno coprnico ali pa več, pa zoprnih ljudi je kot solate - ampak zakaj hudiča pustiš, da ti najeda. Pa koji je ona bre faktor u tvom životu? Reče se: gospa, midve NE govoriva istega jezika in dajte mi, prosim, mir. In od tu naprej se jo ignorira. Nič ne sesuje zoprne babnice bolj kot to, da nekdo ne pristane na njeno igro. Da se nekdo ne zapelte v njeno zanko sitnarjenja. Štekaš? Če ne, preberi še enkrat. Če misliš, da se to ne da, se da. Samo se mora človek naučiti.
- Sosedo bi malo "preplašila". Kako pa? A si mislila, da ima tule kdo na lagerju kakšnega siledžijo, ki bi se malo motal po soseski in malo izpod čela in mračno gledal sosedo, pa ji po možnosti še malo razmetal mebl...potem bi se pa ženska ustrašila....ali kako? Punca, daj se zberi. Film, v katerem so siledžije in to resnični film - to se seveda dogaja, ampak verjemi mi, ti v takem filmu ne želiš biti. Noben v osnovi spodoben ne želi biti.
- last but not least: draga moja, sodeč po podatkih o starosti tvoje mame in tvojega sina, bi rekla, da bi vendarle že morala nabrati nekaj kilometrine v življenju in sicer tudi te, da se človek nauči, kako se postaviti v konfliktu. Pa vidim, da še malo opletaš. Izkoristi to ponesrečeno situacijo za to, da se naučiš tega, kako se človek postavi v konfliktu. Če se ne boš naučila sedaj, se boš pač učila dlje časa. Lekcije se ponavljajo, dokler se ji ne nauči.
Vendelina jr.