Današnja resničnost

22. avg 2010 18:55

Nisem vedela , da je pohota eden sedmih naglavnih grehov ...

 

Itak da nimam znucanih kolen ...

 

Mamamia

mamamia

22. avg 2010 21:23

Nimaš kej, Mamamia, tehle 7 je pač v paketu (ti mimgrede kej uturijo, kadar se "v paketu" sprejema) japaja

22. avg 2010 21:59

Ežoj, jaz sem si tud zaslužila pivo.Še dobro, da bo štipendija kmalu, da boš lahko šel v Tuš po par gajb piva. Mene je pa tvoje izvajanje spomnilo na Živalsko farmo! naor

22. avg 2010 22:06

Naor, pazi mal s to živalsko farmo, sej veš : .. Menda bo res lunca kmal, mene že razganja japaja

23. avg 2010 8:41

Lunca bo...menda jutri. Pohota tudi meni ne gre v skupek naštetih grehov.Vsekakor je pa bolje razmišljati o pivu, a ne. Pivce za živce. Na pir, da bo mir. Pivo za srce iskrivo. Ampak študentov se ne sme obremenjevati, četudi je štipendija blizu in dajo pobudo za to lepo početje. Pivopitje. Če bi ON le dal koordinate svoje letne kuhinje, bi se pa morda kakšna gajbica znašla prav tam. beatrice

23. avg 2010 9:10

Hm ... včasih je za sedem grešnih nagnjenj veljal tale seznam: 1. napuh 2. lakomnost 3. nečistost 4. nevoščljivost 5. požrešnost 6. jeza 7. lenoba sara

23. avg 2010 9:21

Beatrice, se že dolgo trudim za njegove koordinate, ampak se ne da.Zanje ve samo Japaja. Mogoče si kaj mlajša in imaš več šans. Danes bo (je) lep dan.Privoščimo si ga z veliko žlico.Sprehod poTivoliju nič ne računajo, za en kofetek bomo pa že zbrali! naor

23. avg 2010 10:29

Naor, draga moja! Res verjameš, da ima koordinate Japaja? Me zanima kakšne šarme iz sedmih grehov je uporabila, da je prišla do te informacije. Morda Nečistost pod 3. točko 3 Sare.Vidmar, ki mi nekako diši po isti točki s prejšnjega spiska... Japaja, zvijonka! Priznaj! Vse povej! beatrice

23. avg 2010 11:05

Hehe...za dosego ciljev.. oz. namen posvečuje sredstva.. Beatrice, lepo te prosim! Nečistost??!! Ežoj pa kakšne umazane babe res ne bi spustil v svoj rajski vrtiček, se ti ne zdi? In zakaj misliš, da so mi vrata odprli naglavni grehi? Kaj pa prijaznost? In to, da sem ga potrpežljivo čakala v ribniku dneve in dneve in noči? In konspirativnost? In na koncu koncev dolgi kraki KVAK ? In da sem brez pripomb pojedla vse omege (pa čeprav so bile to moje sestrične)? Jao!! Beatrice, ne me sodit po sebi (točka 3) hehe.., midva z Ežojev, odkar kontemplirava, imava višje cilje.. Ja, vse priznam, itak. So what??!! japaja

23. avg 2010 12:34

Danes sem v svojem službenem "nabiralniku" prebrala naslednje:

C/P:

Sporočilo Georga Carlina:Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše živce, širše ceste, a ožje gledišče. Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa.Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja.Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko.Pomnožili smo naše imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč, ljubimo preredko, sovražimo prepogosto.Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari.Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučimo manj. Planiramo več, a dosežemomanj.Naučili smo hiteti, a ne tudi čakati. Gradimo večje računalnike, ki vsebujejo več informacij, ki proizvajajo več kopij kot kdajkoli, a mi komuniciramo vse manj in manj.To so časi hitre prehrane, a počasne prebave, velikih ljudi in majhnih karakterjev, hitrih zaslužkov in plitkih odnosov. To so dnevi dveh plač, a pogostejših ločitev, luksuznih hiš, a uničenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, večkratnih plenic, moralnosti, ki se lahko zavrže, enodnevnih predstav, pretežkih teles.To je čas, ko je veliko tega v izložbi, a ničesar v skladišču. Čas, ko vam tehnologija lahko prinese to pismo, in čas, ko lahko izberete, ali ga boste delili še kom, ali samo izbrisali.

Strinjam se, da so "čudni" časi. Časi, ko je vsak odvisen predvsem od sebe.

Je pa po drugi strani vse preveč ljudi, ki samo čakajo, kakšne/katere pravice jim bodo (še) dodeljene in se prisesajo kot pijavke na delovni narod (proračun).

Delavec, ves zgaran, se pa sprašuje, kaj dela narobe, da ne pride več skozi mesec s svojimi (prisluženimi) dohodki in s težkimi koraki gre v megalomanske trgovske centre past radovednost in cedit sline po stvareh, ki niso samo nepotrebne, ampak so pregrešno drage in ne vredne težko prisluženega denarja. Z njimi pa se kitijo njihovi šefi, ki drvijo v ološčenih, sijočih avtomobilih in so prezadovoljni, ker jim je pravkar v žepe kapnil še kakšen tisočak več. Osnovne dobrine so marsikomu vedno bolj nedosegljive, predvsem tudi zaradi požrešnih trgovcev, ki so nenasitni pri določanju višine marž.

Sistem tega st(r)anja ne bo več dolgo prenesel.

Potrebujemo nov sistem.