Kaj naj naredim?!!?!!!???

zana25  

član od: 15.1.2007

sporočila: 69

tema odprta - 17. dec 2009 11:20 | ogledi: 6.573 | odgovori: 31

Pozdravljeni vsi skupaj!

Saj vem, ko boste začeli brati , kar bom napisala, boste reli, da naj to uredim ko pa rajši tu pišem o tem,.......

Ampak, nevem kaj naj naredim, groza mi je! Razmišljam o vsem mogočem , tudi o najhujšijh stvareh, na žalost.

Z fantom živiva doma pri mojih starših, kjer še zraven živi tudi moj brat z družino. Saj se razumemo pa vse, ampak včasih pride tudi do kakšnega izpada. Brat si že cel teden montira neke antene za TV, pa sem bila tiho, naj si naredi , sem mislila, do včeraj, ko pa nisem mogla biti več čisto tiho. Jaz imam sobo zgoraj v mansardi, tako tudi njegov sin, in vse čistim pa urejam tu zgoraj jaz. Pol pa on včeraj gre še gor više na podstrešje in vsa nesnaga pade na tla. Pod tistimi vrati imam jaz postavljeno garderobno omaro, ki sem jo kupila pred dvema mesecema in jo on kar potegne vstran,..... Najhuje pa je bilo, ker je šel ob 12 delat in je to vse tako pustil!!!!!! Pa sem ga samo vprašala, če misli iti še gor ali se to lahko spuca??!!!?? Pa se začne dreti na mene, da.,,,,, nevem kaj vse. Nato niti ni hotel iti k kosilu in sploh ne govori z menoj, ne z mojim fantom, hodi kot puran po hiši. Mene to ubija, nevem kaj naj naredim. Najhuje pri vsem tem pa še mi je to, ker ga starša podpirata - mene pa vsi postrani gledajo. Češ, da se mu naj opravičim, kake praznike bomo meli drugače, pa take finte. Ampak, nevem če sem res kaj tako hudega rekla????Če sem pa samo vprašala!!!!!!

Res da ko jih živi več skupaj, gre za večno prilagajanje, ampak, da on lahko pove vse kar si misli , jaz pa bi mogla biti nonstop tiho in vse v sebi držat????? Že tako sem morala vzeti včeraj pomirjevala, ker nevem več kako naj naprej! Takoj bi spakirala kovčke in šla, ampak, nimama ne denarja ne možnosti da bi šla kam drugam!!!!!!!!Sem obupana, zato upam da bo kakšen koristen nasvet od koga.

Lep pozdrav, Suzana

zana25

drejcek  

član od: 11.1.2004

sporočila: 1028

17. dec 2009 11:29

Suzana, popolnoma razumem Tvojo težavo, ker sem bil sam na istem - brat se ni hotel pogovarjati, delal je po svoje, starša sta ga podpirala. Edina rešitev je bila, da sem se odselil, in začel z nule, brez centralne, brez izolacije, razen res najbolj osnovnih stvari.

Morata najti nek način, da gresta stran, ker druge rešitve NI. Vem, da sedajle ne vidiš nobene možnosti - tudi jaz je nisem pred dobrim letom - ampak to je situacija, ko preprosto moraš vse podrediti temu, da greš stran.

Močno Ti želim tudi, da se bo našel še kdo, ki pa bo vedel še za kako drugo sprejemljivo rešitev.

Srečno,

Drejček

matilda  

član od: 16.8.2006

sporočila: 1981

17. dec 2009 11:58

drejcek je napisal/a:
< Edina rešitev je bila, da sem se odselil, in začel z nule, brez centralne, brez izolacije, razen res najbolj osnovnih stvari [prismojeno]Drejček
Ja, to je fajn rešitev. Kaj bolj pametnega se bomo tu na kulinariki težko spomnili, žal... matilda

matilda  

član od: 16.8.2006

sporočila: 1981

17. dec 2009 12:03

Aha, pa še nekaj, če lahko rečem.... Vidim, da si napisala, da se drugače kar razumete. V tem primeru jaz nebi komplicirala, bi pač počistila in poskusila čim prej pozabiti. Raje mir v hiši, kot kreganje zaradi nekaj prahu. Tako je pač, če živiš v večstanovanjski hiši - veliko se je treba prilagajat, eni so tega bolj sposobni, drugi manj. Če si med slednjimi, potem pa obstaja le še tista rešitev, ki jo je zapisal drejček. Upam, da ti uspe. matilda

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

17. dec 2009 12:09

Je pač tako, da je marsikje podobno kot pri tebi in tudi drejčkova izkušnja je podobna. Šest odraslih v eni hiši, to je vedno eno dinamično ravnovesje in bolj dinamično kot pa ravnovesje. Ko otroci odrastejo, pričakujejo, da se bodo s starši in brati in sestrami pogovarjali kot odrasli ljudje. Ampak takrat se izkaže, da je v družini nekdo vedno bil "bolj odrasel", oziroma, da se je koga "bolj upoštevalo" kot koga drugega. Sem silišala podobnih zgodb veliko. Suzana, starša te imata rada (pa to verjetno slabo kažeta) in brat tudi (ampak je očitno preoblečen v enega razvajenega bukslja in naj ga izvoli prenašati njegova familija, tebi tega ni treba). Skratka, ne gojiti zamer. Tudi ni treba zdaj samo tebi popuščati zaradi imperativa, "da se bomo imeli za praznike lepo". Naj izvoli vsak malo popustiti. Ti malo manj resno jemlji sitnarjenje tvojega brata (ker očitno bo tudi čez trideset let nekaj vrtal in razstavljal po hiši in nikoli ničesar do konca sestavil in lahko malo z nasmeškom pomisliš na to, koliko takih scenografij bo priredil še svoji družini), brat bi moral pri tistih tresljajih z bormašino nekje ukapirati, da mora upoštevati tudi druge....in vsak naredi pol koraka, pa gre. Sicer pa, ponavadi ravno za praznike malo nastanejo kratki stiki v familiji. Saj s tem, ko vsak malo kuha rilec...pa tudi ne bo konec sveta. Lahko vsak v svoji tišini razmišlja, zakaj je tako. Pametni iz takih situacij potegnejo kakšno modrost, neumni pa se poganjajo do naslednje situacije, ki bo kopija prejšnje. Drugače pa, niti svojih staršev niti svojega brata ne boš spremenila. Spremeniš lahko samo sebe. Si pač daš za praznični načrt, da se boš v toliko-in-toliko časa preselila in kako boš to izvedla. Pa malo preštej, koliko imaš prihranjenega za to zadevo in koliko ti lahko starši pri temm pomagajo. Skratka, morda nimaš najbolj kičasto lepih praznikov, imaš pa načrt za bližnjo prihodnost. In to je tudi nekaj. Vendelina jr.

Gigi_84  

član od: 26.8.2008

sporočila: 331

17. dec 2009 12:45

Suzana kar lepo se pomiri, pa brez pomirjeval. Nikoli ni dobro, če se kregaš z družino. Saj veš kako pravijo: Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Me je pa zmotilo to, da ti čistiš celotno mansardo, tudi nečakov del. Saj sem prav razumela, ne? No, tega ti res ni treba. Če je dovolj star, da ima svojo sobo, ima dve roki in dve nogi, potem naj za sabo pospravi sam ali pa njegova mama (vključno s skupno kopalnico, če jo seveda imate). Če pa si s tem mislila, da čistiš skupen hodnik, to je drugo. To je pač stvar dogovora. Tu se postavi zase. Saj nisi njegova služkinja. Dandanes ni nič sramotnega, če moški del prebivalstva vzame krpo v roke, ravno obratno. Drugače pa, kot so ti svetovale že moje predhodnice: čim prej na svoje. Več generacij skupaj ni dobro. Drži se tega: Tašča/tast, mati/oče ne smejo priti na obisk v copatih. To je zlato pravilo, ki še kako drži. Vso srečo pa lepe praznike! Gigi_84

piškotek  

član od: 14.11.2001

sporočila: 519

17. dec 2009 12:53

No... domnevam, da si mlajša sestra, ker pišeš, da ima brat že družino... In on je seveda za starša potem odrasel, resen, odgovoren, ima familijo pa to... ti pa... si še mlada, pa mal te še nosi in imaš svoje štose... tako, si mislim , verjetno razmišljata starša, pa imaš najbrž zato občutek, da njega bolj upoštevata kot tebe? Vsekakor prvo, kar bi jaz nardila, bi vrgla pomirjevala v smeti, se oblekla (pa fajn, ker danes je minus) in šla v eno hosto al pa na hrib malo glavo shladit in premislit. Ker če te je takole vrgla ena umazanija je to zame signal, da je kozarec poln in da je tole blato samo porinilo čez rob vse tisto, kar se ti nabira že dalj časa v zvezi z bratom in njegovo družino... Zdaj, če ugotoviš, da si en malo preburno reagirala (ker si imela slab dan, gužvo in ti je že itak vse šlo narobe), potem se umiri in pozabi, ev. skuhaj bratu eno kavo, pa mu povej, da je vse ok, naj si rihta, kar si rihta, ampak naj ne zameri in da naj pač drugič za sabo pospravi...Če boš pa pogruntala, da je vse to z bratom too much, potem ti pa preostane le to, kar je napisal drejček - da s fantom spakirata in gresta. Za začetek v eno sobico morda, potem pa korak za korakom naprej... Srečno! Irena

mejačka  

član od: 17.10.2008

sporočila: 601

17. dec 2009 12:56

Jaz sem pol leta živela pri tašči na par kvadratnih metrih. Grozno!! Z možem sva se odselila v podnajemniško stanovanje, včasih se je zgodilo da še za v lonec nisva imela, ampak počasi, počasi, pa gre. Z mojo snaho živive uro daleč. Obiskujemo se in se odlično razumemo. Zavihajta rokave, pljunita v roke, zategnita pas in se imejta rada, pa bo iz dneva v dan lepše. mejačka

Dragička  

član od: 9.12.2003

sporočila: 8917

17. dec 2009 13:00

Tudi zlato pravilo je, da ptički, ko se naučijo leteti, odletijo iz gnezda. To velja tudi za otroke - ko odrasejo naj gredo na svoje (ne glede ali imajo denar ali ne).

Mene zanima nekaj  - ko fant ali punca pripelje svojega dragega oz. drago živeti v domačo hišo, ali se potrudi, da ponudi staršem sorazmerni delež za razdelitev stroškov? Namreč, staršem je od začetka zelo zelo težko postavit pravila igre, potem pa to postane breme.

Bom še jaz ponovila: Drži se tega: otroci ne smejo biti tako blizu, da pridejo k staršem na obisk v copatah. To je zlato pravilo, ki še kako drži.

 

Srečno in pozdravček!

piet  

član od: 2.10.2008

sporočila: 65

17. dec 2009 13:57

Vendelina jr. je napisal/a:
Je pač tako, da je marsikje podobno kot pri tebi in tudi drejčkova izkušnja je podobna. Šest odraslih v eni hiši, to je vedno eno dinamično ravnovesje in bolj dinamično kot pa ravnovesje. Ko otroci odrastejo, pričakujejo, da se bodo s starši in brati in sestrami pogovarjali kot odrasli ljudje. Ampak takrat se izkaže, da je v družini nekdo vedno bil "bolj odrasel", oziroma, da se je koga "bolj upoštevalo" kot koga drugega. Sem silišala podobnih zgodb veliko. Suzana, starša te imata rada (pa to verjetno slabo kažeta) in brat tudi (ampak je očitno preoblečen v enega razvajenega bukslja in naj ga izvoli prenašati njegova familija, tebi tega ni treba). Skratka, ne gojiti zamer. Tudi ni treba zdaj samo tebi popuščati zaradi imperativa, "da se bomo imeli za praznike lepo". Naj izvoli vsak malo popustiti. Ti malo manj resno jemlji sitnarjenje tvojega brata (ker očitno bo tudi čez trideset let nekaj vrtal in razstavljal po hiši in nikoli ničesar do konca sestavil in lahko malo z nasmeškom pomisliš na to, koliko takih scenografij bo priredil še svoji družini), brat bi moral pri tistih tresljajih z bormašino nekje ukapirati, da mora upoštevati tudi druge....in vsak naredi pol koraka, pa gre. Sicer pa, ponavadi ravno za praznike malo nastanejo kratki stiki v familiji. Saj s tem, ko vsak malo kuha rilec...pa tudi ne bo konec sveta. Lahko vsak v svoji tišini razmišlja, zakaj je tako. Pametni iz takih situacij potegnejo kakšno modrost, neumni pa se poganjajo do naslednje situacije, ki bo kopija prejšnje. Drugače pa, niti svojih staršev niti svojega brata ne boš spremenila. Spremeniš lahko samo sebe. Si pač daš za praznični načrt, da se boš v toliko-in-toliko časa preselila in kako boš to izvedla. Pa malo preštej, koliko imaš prihranjenega za to zadevo in koliko ti lahko starši pri temm pomagajo. Skratka, morda nimaš najbolj kičasto lepih praznikov, imaš pa načrt za bližnjo prihodnost. In to je tudi nekaj. Vendelina jr.
za tole pisanje in razmišljanje, Vendelina, globok poklon piet

Moycaa  

član od: 11.9.2004

sporočila: 738

17. dec 2009 15:03

dragička je napisal/a:

Drži se tega: otroci ne smejo biti tako blizu, da pridejo k staršem na obisk v copatah. To je zlato pravilo, ki še kako drži.

 

Srečno in pozdravček!

Dragička, v obratni smeri ravno tako drži! Moycaa

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Venturini
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti