Majhne radosti

Ti lisjak stari... in na forumu se hvališ, da dobiš obisk. 

 

Pozdravček!

Tak sta me včeraj osrečli dve razglednici, da se mi še gnes vse smeji! Ežoj, zaj vem, zakaj nisi mel cajta pošte čitat. tumpika

Danes sem se po skoraj 20-ih letih dobila s cimro iz porodnišnice. Skoraj 2 meseca sva skupaj noč in dan ujčkali najini babnici, danes pa sta to dve odrasli osebi. Bilo je lepo takrat in bilo je lepo danes. To je le ena od stvari, ki me je danes razveselila. lp Vesna

ežoj je napisal/a:

V soboto pričakujem visoki obisk ( z one strane  velike luže ) in si rečem, spodobi se da pokosim travnik. Ja, hudiča, kosilnica se mi pokvari na sred travnika, po dveh urah popravljanja, še kar ne dela. ežoj

ziher je to una z listki vsepovsod! Zdej te pa imamo... Ognjič

Jaz se pa razveselim, če v gozdu zagledam jurčka. ˇ^~ˇ^~ˇ^ˇ~˘˘^^

Vendelina jr. je napisal/a:

Se zelo strinjam s tem, da so najlepše male radosti. Samo jaz imam svoje male radosti v mojem "nematerialnem spominskem arhivu" in tudi nekaj predmetov, ki nimajo kakšne silne materialne vrednosti, imajo pa neverjetno emocionalno vrednost. Ampak to so moje stvari. Kamor spada tudi nekaj intimnih spominov, ki jih imava z ljubljeno osebo in neke najine šifre, ki jih definitivno nihče drug ne razume. In meni ne pride na misel, da bi karkoli, kar je samo moje in karkoli, kar je stvar, ki povezuje dve osebi, objavljala na spletu. Tudi pri dekliškem kofetkanju mi večina teh stvari ne zleti z jezika. So stvari, ki spadajo v notranji monolog, ko se človek išče ali pa si skuša kaj raložiti. In čisto zadošča, da človek te stvari napiše v kak bolj intimen format. Recimo dnevnik. Ker, ko bereš za sabo, nekako začudeno ugotoviš, da so besede bolj ali manj sesule tvoj sentiment in se potrem trudiš, da bi ta sentiment poklical nazaj...Pa saj to je že Proust pogruntal. Zato imam sama rezerve do tega, da bi čisto vsaka impresija pridrvela na svetovni splet. Dajte lepe trenutke deliti z ljudmi, ki jih poznate, ne pa z virtualnimi nicki. Vendelina jr.

Tisti, ki so užaljeni, ker jim ves čas dopoveduješ, da se pa vsega o sebi in svojih bližnjih ter sodelavcih ne piše po spletu, najbrž ne pomislijo, da so lahko na tem portalu včlanjene npr. tudi od sodelavcev "preproste ženičke, ki ne znajo nase navlečt drugega kot belo bluzo in modro/črno krilo oz. hlače, obuti pošvedrane šuhe brez pete, ker v štiklah itak ne znajo hodit, hodijo bledolične, ker vedo le za rdečico od sonca, tiste v prahu še niso srečale...pa se v takšnem zapisu prepoznajo. Ker je njih opisovanje seveda prepotentno natolcevanje, pride do slabe volje... Je morda kdo pomislil, da bi lahko tiste "preproste ženičke itd...." takšne zapise sprintale oz. skopirale drugam in poslale nadrejenim v službi. Ker se seveda tudi po nadrejenih pljuva in se o njih grdo govori, bi morda lahko kdo imel celo težave s službo... Ne nanaša se to seveda na drobne radosti v smislu najdbe novega nahajališča jurčkov in lisičk, ki jih kdo sem napiše, pa vseeno, pomislite, predno napišete. Ker eno je štosiranje na račun samega sebe, drugo pa so izlivi raznih čustev sem gor. Ognjič

Pa kdo vam je kriv, če se poznate med sabo in sta odprta najmanj 2 foruma, kjer razlagate svoje generalije? Je pa res, da se iz "preprostih ženičk" ni dobro delati norca. japaja

Ognjič, saj v tej temi nihče ne pljuva po nadrejenih, ampak članice govorijo o družinski sreči. Jaz pa tu ne vidim nič spornega. Pač sodim med tiste, ki jih pogled na srečo drugih razveseli. ˇ^~ˇ^~ˇ^ˇ~˘˘^^

mambica, saj sem napisala, da ne velja tisto vse le za te radosti, mišljeno je nasploh na zapise v vseh temah. Družinska sreča je pa itak nekaj najlepšega, da le dolgo traja. Ognjič

Ognjič je ilustrirala eno od možnih posledic tega, če človek bodisi preveč napiše o sebi ali pa preveč napiše o drugih.... Saj, če se veliko piše o drugih in se pri tem pretežno uporablja pejorativen ton, v bistvu pišoči blazno veliko pove o sebi. Vendelina jr.