8. sep 2009 13:35
Takole je to: preden bo razveza pravnomočna, običajno mine kako leto dni, če bo gospod nagajal, pa še več.
Najbrž ni problem v razvezi, to je najlažje, potrebno je urediti medsebojna razmerja.
Premoženje, ki ga zakonca prisneseta v zakon, je POSEBNO premoženje vsakega posamič. In to se ob razvezi nikoli ne deli ( je pa včasih težko dopovedat). Posebno premoženje posameznika je tudi dediščina, ali darilo staršev, ali koga drugega. Tudi to se ne deli.
KAr pa sta zakonca ustvarila med zakonom, npr. zgradila hišo, kupila stanovanje, kupila avto, kar ne izvira iz posebnega premoženja, to pa je SKUPNO premoženje in velja za solastnino, dokler ni razdeljena. Taka solastnina je že lahko razdeljenla, lahko pa glasi na samo enega zakonca, kar je običajno za vozila.
Kako je z dolgovi: če dolgovi nastanejo za nakup skupnega premoženja, imata oba zakonca enako obvezno. Tak dolg je npr. nakup stanovanja.
Če pa dolg izvira iz lastnine enega od partnerjev in drug od tega nima nič ( recimo, če živita ločeno, pa si kupi avto, vzame kredit), je ta dolg samo od enega zakonca. Enako velja za globe, ali druge kazni, ki jih ni potrebno plačevati drugemu zakoncu.
Če se zgodi, da je zadaj hipoteka na solastnini, obstaja možnost, da bo upnik ob neplačilu hipoteko uveljavil in se bo nepremičnina prodala, če je drugi solastnik ne more odkupiti.
Kreditov za možev lukus, pa karkoli to pomeni, ne bo potrebno poplačati, je pa problem, če je zadaj skupno premoženje, ki se s tem obremeni.
Če še solastnina ni razdeljena, svetujem, da se skleneta sporazum pri notarju, koliko je od vsakega. To se potem vpiše v listine in tako velja. Mogoče še prej omejjitev pravice razpolaganaja, kar bo naredil odvetnik.
V vmesnem času pa skrbno spremljati, kaj se bo zgodilo z novim posebnim premoženjem, ki lahko nekekga dne pade v delitev. Se zgodi, ja.
Preživnino je mogoče dogovoriti na sodišču tudi v času, ko sta še poročena.
Upam, da gre za premostljivo težavo, vendar ne podcenjujem nevarnosti, ki jo predstavlja nenadna razspinost nega od partnerjev.
Pred časom sem sodelovala pri delitvi premoženja dveh zakoncev, nekaj časa po razvezi. Tip je trdil, da je BMW njegov, čeprav sta ga kupila in odplačala v zakonu, twingo, za katerega sta se zadolžila v zakonu, po razvezi pa ga je v celoti plačala žena, je pa njen delež od BMW. Deliti je hotel tudi harmoniko, ki jo igra samo ona, pa so ji jo starši kupili v osnovni šoli njej. Najboljše je bilo to, ker je pobral vložek od telefonije, kar znaten delež, ker je telefon glasil na njegovo ime. Tudi zahtevka ni vložil in je skušal celo goljufati pri znesku, pa smo imeli čisto sveže listine od Občine. Po pet izčrpavanja smo le podpisali dogovor ( vmes me je imeli, da bi kretena nekjakrat na go***c, ker je lagal in žalil), sicer v našo škodo. Podpisali stranki, dve priči in kao njegova odvetnica ( pajade). Po 3 mesecih se ne drži nobenega dogovora.
Vsi gredo v zakon s predpostavko, da bo trajalo, dokler nas smrt ne loči. Drugače se sploh poročili ne bi. Obstaja pa druga kategorija, kjer mi se malo šli zvezo, pa malo ne šli, če jim tako paše in koristi, potem pa se trkajo po prsih, kako so razumni. Da ne rečem, celo bolj odgovorni od tistih, ki se poročijo. Koga mislim, se bo pa tako prepoznal.
Torej: brez odvetnika ne bo šlo.
F r i n a
Drejček
kozamurnik
