South beach-dieta

MiriBon  

član od: 25.10.2011

sporočila: 1764

22. jun 2016 19:05

Vendelina jr. je napisal/a:
Okej, opozarjam, tole bo brutalno, da ne bi potem kakšna smrkala (si bila opozorjena)

Življenjska dejstva so naslednja: če ne paziš na zdravje, boš zbolel. Tudi če paziš na zdravje, imaš še vedno verjetnost, da boš zbolel (ampak, recimo, da bo okrevanje hitrejše ali pa bo za okrevanje večja verjetnost). In v tem kontekstu se človek resno vpraša, do kod nese (daleč ne) vsem tem samooklicanim nesrečnicam, ki na spletu pišejo o tem, kako iščejo diete in recepte in kako jedo petrkat dnevno in vmes še pečejo, da ne govorim o tem, kako imajo poln dan, ker imajo majhne otroke in imajo milijon izgovorov za svojo debelost. .... Drage moje, v tej državi je kontracepcija legalna, nihče vas ni silil, da imate otroke, sedaj se pa ne izgovarjajta na njih, ker je totalno zavržno, da za njimi skrivate  lastno mentalno lenobo, ki vam preprečuje, da si čisto vsako prosto sekundo ne bašete nečesa v usta ali pa razmišljate o tem, kaj bi si zbasale v usta.  Pa ena bo "spravila slinavko k pameti". Kaj, ko bi sebe spravila k pameti? Kaj, ko bi imela pol ure za razmišljanje o tem, koliko ljudi se dnevno trudi s spopadanjem zaradi bolezni, od katerih jih je presneto veliko tudi zaradi debelosti? A resno mislite, da se take grozne stvari dogajajo samo drugim, vam pa ne? A mislite, da vas bo špeh varoval pred vsem grdim, kar se lahko zgodi.  Mislite, da so visoki pritisk, cela vrsta rakov, težave s srcem nekaj, kaj vas ne more doleteti?  Dajte no, odrastite.  In nehajte, no, ves čas po forumih iskati sočutje nad svojo debelo nesrečo, ker v resnici nimate pojma, kaj nesreče sploh so. 

Vendelina jr.

AH vendy, sej ne da nimaš prav, ampak.. NotLikeThis

Life is war against boredom~

limnol  

član od: 16.11.2001

sporočila: 5188

23. jun 2016 9:12

Ajajaj. Se mi zdi, da imata do neke mere kar obe prav, isto nad in pod mero so pač repi krivulje normalne porazdelitve jamrajoče populacije (joj, joj, kako je meni hudo, ko moram bit na dopustu in se redit).

Sonja

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

23. jun 2016 15:44

Ajoj, jaz se pa na dopustu nikol ne zredim. No, razen ko sem šla na Japonsko. Takrat sem se,  čeprav sem prehodila na desetine kilometrov. 

Vanja

limnol  

član od: 16.11.2001

sporočila: 5188

23. jun 2016 17:20

Ah, jaz pa vedno - še najbolj na Kitajskem, čeprav so mi vsi, ki so že bili tam, zagotovili, da zrediti se pa tam zanesljivo ne moreš. Po 2 tednih sem si morala kupiti hlače na elastiko. Sem po naravi požrešne sorte, in če je zraven še prilika poskusiti kaj novega, se ji pač ne morem odreči. 



Sonja

Sporočilo je spremenil(a) limnol dne 23. 2016 17:58

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

23. jun 2016 18:13

Kaj si pa na Kitajskem jedla: Mogoče Deer fissle? Ne pritožujem se čez hrano v (nekaterih) internacionalnih hotelih, tam je bila OK. Ampak drugje, po cesti in na poti kje in the mddle of nowwhere...tam je bilo pa vse tako...navadno sodim čistočo restavracij po sanitarijah in tam na WC nisem šla, kako naj potem jem v enem takem lokalu? Še pila nisva skoraj nič, da ja ne bi bilo treba kje na hitro na WC. Nope. Ostalo je bilo OK in super doživetje, hrana pa nikakršna. 

Vanja

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15821

23. jun 2016 18:18

No, jaz sem pa tiste tri dni v Pekingu uživala v kitajskih majhnih lokalčkih, kamor tujec skorajda ne zaide (in nama je s sopotnikom zmanjkalo juanov pa je šef debelo gledal v evre in je šel na ulico spraševat, kak denar je to,  pa nama je vrnil juane, itak sva morala menjat, haha). Ok, ni se bleščalo kot v Hiltonu, ampak je vredno poskusit tisto njiovo pristnost, ko same poševnookce vidiš, kako jedo ... In ti rečem, zdaj vem, kaj je okus po kitajskem. Okej, ni bila vrhunska kulinarika, daleč od tega, ampak te niti nisem šla tja iskat, mene je bolj zanimal vsakdan, ko ljudje na poti domov nekaj pojedo.



mamamia

 

 

Sporočilo je spremenil(a) mamamia dne 23. 2016 18:30

limnol  

član od: 16.11.2001

sporočila: 5188

23. jun 2016 18:53

O, hrana je bila nebeška. Saj ne rečem, da je bilo vse dobro za jest, ampak saj človek ne leti okoli pol sveta, da bi se tam počutil kot doma. En teden smo preživeli na konferenci v Pekingu, tam smo jedli po hotelih in restavracijah, naslednja dva pa bolj kot ne v divjini in jedli v gostilnah ob poti ali pa kar pri kom ob cesti doma, ker v notranjosti Kitajske to pač tako deluje, potnike gostijo domačini, ker tudi njih pogostijo, ko se kam odpravijo, tam pač ni gostiln razen v večjih krajih. Higienske okoliščine smo vzeli kot še eno naravno znamenitost in nismo preveč komplicirali - zbolel pa tudi ni nihče. 

Jedli smo vse - je pa bilo res vse bolj South Beach, če seveda odmisliš gore riže. Mesa je po mestnih  restavracijah seveda vse polno, v ljudskih loncih ob poti pa precej manj. Sadje kot sladica - surovo, ocvrto, kuhano, zmleto v kolačke - do takrat nisem imela pojma, kakšen okus ima lahko zrel pomelo ali banana ali ananas, če ga odrežeš direktno z grma (a se prav tako teče? ker v bistvu ni ravno grm, ananas pač). Omake so od povsem blagih do zverinsko pekočih. Sicer pod "vse" resnično mislim vse, kar so pač postavili pred nas, vključno z meduzami (brez okusa, malo žilave), morskimi polži (podobno kot meduze, samo bolj masivno za ugriznit), kačami (kot piščanec) in svinjskimi ušesi v čili olju (hm, kaj bi rekla, ta so bila še najbolj čudna). Edino, ob čemer smo se razbežali, je bila ena delikatesa iz fermentirane soje, ki je že na daleč smrdela - da raje ne povem, po čem. Skoraj ista liga kot islandski gnili morski pes, čeprav je vonj čisto drugačen, a enako grozen. Ali pa tržnica v Kaliju - v tistih krajih namreč režejo meso na tržnicah kar neposredno s pokojne krave in ker pač traja par dni, da ljudje pokupijo celo kravo do kosti, pokojnica leži na tržnici dan in noč (in tiste dni je bilo zelo vroče v Kaliju, tako da so najprej otroci s cunjami pregnali muhe z mesa, šele potem so ti odrezali kos po tvojih željah, če si seveda ob pogledu na gomazečo maso muh še imel kako željo po govedini).

Sanitarije so bile seveda kitajske, iz večine je bil odtok speljan naravnost na bližnje riževo polje (trajnostni razvoj par excellence, nič ne gre v izgubo), so pa zato lepo zračne, ker imajo večinoma samo eno steno, tisto ob cesti, ali pa še te ne. No streho pa imajo, čeravno bolj majhno in ob vetru ne opravlja svoje vloge čisto dobro. Stranišča na Kitajski akademiji znanosti raje ne bom opisovla, čeprav je bilo fascinantno (toliko akademikov s spuščenimi hlačami naenkrat ne vidiš pogosto, pravzaprav enkrat in nikoli več - nepozabno, neprecenljivo!) . Aja, to je bilo leta 1999, zdaj je verjetno tudi tam že vse drugače. Na akademiji prav gotovo, za vasi okoli Wanshana pa nisem ravno prepričana. 

Ah, malo me je zaneslo. Ampak je bilo pa krasno. Avantura v vsakem pogledu, hrana South Beach. Recimo torej, da je bil za težave okoli pasu kriv riž. 

 

 

Sonja

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15821

23. jun 2016 19:11

limnol, a bova poleti kaj skrbeli za dvig IQ?  Se menda nekakšne osvežilne zadevice najdejo?

 

Tole na Kitajskem je pa bila prva liga, favš sem ti.

 

mamamia

limnol  

član od: 16.11.2001

sporočila: 5188

23. jun 2016 19:18

Bo treba, da ne uplahne - bolj si v letih, bolj ga moraš trenirat, ne? Kaj lahkega, sadnega, potopljeno v smetano?

Ja, lepi so spomini....

Sonja

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6079

23. jun 2016 19:36

Ko sva šla na Tajsko, sva si obljubila, da bova jedla street food. Nič iz tega. Midva namreč obožujeva tajski curry, ob cestah so pa v večini imeli ribe z žara, moja izkušnja je bila, da je bilo vse tako presušeno, da je šla skoraj cela riba v koš, da bi imlea kak poseben okus, se pa tudi ne spomnim. Mesa niti skosti nisem mogla zvleči. Dovolj je bilo Pad Thai-ja in nekih drugih reči. Nihče od naju ni poseben ljubitelj pad tai-ja. Sva ga jedla, je dober, ker ni sladek in super poceni, porcija manj kot $. Namesto ulične hrane sva potm zahajala v dobro ocenjene male lokale. prav tako super poceni. Pa še to mi je enkrat povzročilo težave, ne bi smela jesti mango solate. :(

Tole je posnetek iz "mesnega" dela ulične tržnice v Xian-u

 

Tole je pa piščanec s polži v neki omaki/juhi. Omake/juheje bilo veliko, polžev ogromno, piščanec pa...hm...perutničke, narezane na 1,5 cm kose, s kostjo vred. Najbolj naju je šokirala kvaliteta mesa in kam gredo boljši kosi. Verjetno v USA in EU? Tudi Sechuan govedina, ki je bila nekoč ena moja najljubših jedi, je imela kot "meso" samo neko trdo kožo z maščobo. Ne duha ne sluha o mesu.  

 

No, odkar sem prišla s Kitajske 2010, sem kitajsko hrano jedla samo 1x, več ali manj po sili razmer. :( 

Hong Kong lani je bil popolnoma drugačna zadeva. :) 

Aja, v Datongu so imeli kot edino jed srnjadi penise. Kaj so naredili z ostalimi deli srnjakov, je še danes velika uganka. No, vverjetno je meso izvoženo. Si ne bi mislila, da bi utrelili srnjake jim odrezali "bogastvo" in ga kar tako pustili na mestu odstrela.  



Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 23. 2016 19:41

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti