Likanje srajc

27. jul 2009 14:21

Evo, jaz zelo malokrat likam, mam vedno kup, ker: "to je meni bljak". Da pa boste mal fouš, zadnje čase lika kar moj najdražji, jaz se pa nič na pritožujem. Tudi ne bi opazila kake napakce na svoji srajci recimo... Skratka, jaz likam, ko dobim ORNK napad, da bom to počela enkrat za spremembo, da ne bo vedno ON... lidka [sonce]

27. jul 2009 14:31

Likanje na splošno je edino opravilo, ki ga ne zaupam moškemu. Prav zato kupujem srajce zanj z etiketo "likanje lahko" (Labod). To me še ni razočaralo. Prav tako jih še mokre obesim na obešalnik (5-7) in so mala malica za likanje. 

Moram priznati, da me likanje njegovih srajc ne ne iztiri kot likanje hčerinih majčk (iz trgovin v BTC LJ). Čisti požvek.

Se pa še spominjam dni, ko sem likala očetove modre halje in sestrine bele trgovske halje. To je bila resnična tlaka.   

 

mamka

27. jul 2009 14:43

Dragička, o ja, in še ena ženska, ki raje uživa in živi svoje življenje, kot pa dela tlako. Jupi! Če ste že pri likanju: je katera probala tisto samosteječe čudo, ki lika na paro? Zgleda kot sesalec, ampak bruha paro ... jancka

27. jul 2009 15:06

Atina je napisal/a:

Znastveniki so odkrili, da sta likanje in zakonski seks enaka: Človek se mora prisiliti, da začne... Ko že začne, ugotovi, da sploh ni tako slabo... Ko vse opravi, je srečen, ker ve, da bo imel spet nekaj dni mir...   (A res????????) Atina

Kakšni znastveniki pa so to bili? Ni primerjave, kot dan in noč. Atina idi na mojo temo, da ne bom  to zasmradila

Anamarija

27. jul 2009 15:36

Anamarija, jaz spremljam kar obe temi, sta prav zanimivi. Sem pa res morala prebrati tvojo temo, da sem razumela tole 'zasmradila' :)

Aja, jancka, dokler moj dragi ne zahteva, da grem par hektarjev travnikov pokosit, pa par cistern gnojnice razvozit, pa suho krmo zmetat v puhalnik, da bi potem še dva dni kihala, pa napeljat in skrbet za štrom v hiši in okoli nje, pa popravit računalnik, pa ... ne bom niti jaz zahtevala, da tistih par srajc spegla, no.

Atina

27. jul 2009 16:23

Atina, definitivno! Tudi jaz bi raje peglala srajce kot pa menjavala auspuh na avtu. Ni pa rečeno, da tega ne bom nikoli počela. Navsezadnje znam sama opraviti marsikakšno "moško" delo. Tudi menjati olje v avtu. Hotela sem samo povedati, da me totalno ziritirajo osebki, ki jim je žensko gospodinjenje nekaj samoumevnega, sami pa doma ne mignejo s prstom. Še krožnik se jim zdi pod častjo nesti z mize. Kaj šele, da bi postorili kaj okoli hiše ali v stanovanju. Takih je 99% dedcev v naši familiji. Ob kakršnih koli družinskih srečanjih/praznikih ženske v kuhinjo že ob 7h zjutraj, da velecenjena gospoda lahko je ob 12h. Pospravljanje, pomivanje, brisanje .. po kosilu. Gospodje prižgejo prvo cigareto in si nalijejo šnops. Ženske do 16h v kuhinji. Kuhajo kavo, režejo prejšnji dan spečeno pecivo. Ob 17h si prvič usedejo. Kli** pa tak praznik! Od mene se pričakuje, da grem v kuhinjo pomagat samo izključno zato, ker sem ženska. Moj dragi seveda lahko - mora ostati pri mizi. Ker je moški. Dokler je ženskam to samoumevno, se ta izkoriščevalska tradicija ne bo nikoli spremenila. Pošteno sem zavila s teme, se opravičujem. Še vedno me zanima samostoječi likalni aparat na paro, če kdo kaj ve .. podarila bi ga teti za RD, ki vsak mesec zlika cca. 80 moških srajc, ker stric porabi 2-3 na dan ... jancka

27. jul 2009 16:45

jancka, zdaj, ko si malo več napisala, mi je jasno, zakaj tak odpor do nekaterih del, tipično ženskih oziroma gospodinjskih. A pri nekaterih je bilo drugače, sama nimam takšnih izkušenj in sem od nekdaj bila vajena, da si vsak izbere, kaj bo delal in se dela niso ločila po tradicionalni delitvi na moška in ženska. Meni ni težko zlikat srajc, če zelo poenostavim, ker vem, da če mi ne bo do likanja, si jo bo brez besed zlikal tudi sam. Kot si jih je že. Ker v tem, da likam, ne vidim grožnje svoji emancipiransoti, ta se kaže kje drugje. Saj, v bistvu se razumemo. Mamamia mamamia

27. jul 2009 18:12

Jancka, po tem se vidi, da ti je "žolč poln".

Tvoj dragi, je na pravi poti, da prevzame oz. nadaljuje tradicijo vseh moških v vaši "družinski tradiciji". Vidiš, zato smo ženske tiste, da držimo "škarje in platno" in me smo te, ki razporejajo delo. To se pa ne doseže brez trdne  in osebnim  zgledom - če jaz delam, boš tudi ti delal.

Potem pa, po 30-ih letih zakona postaneš "zmaj" !!!

Če je kateri prav, da "moški osebek" lika, da mama ali tašča likata da lika hišna pomočnica - O.K. Najhujše pa je, da ženska dovolil, da hodi oz. se vozi s svojim dragim ona vsa zategnjena, naličena, nališpana... ta moški osebek pa zmečkan, pošandran.... itn. Da ne govorim, ko je otrok zraven.

 

Pozdravček!

 

27. jul 2009 18:42

Dragička, lepo si povedala.

Midva imava delitev dela. Mene niti slučajno ne zanima,kaj se dogaja z avtom, dokler zašalta, ko obrnem ključ. No ja, z bencinom ga že napolnim. Če je rdeče barve, toliko bolje, samo boh ne daj, da bi bil tovornjaček! On je zadolžen za tehnična dela v hiši, kar pa ne pomeni, da jaz ne zamenjam žarnice ali s "šraufcigerjem" zategnem kljuko, ko je razmajana.

Ali pa, da on ne postori kaj po kuhinji ali pospravi poseljo. Enkrat sem ga na hitro poslala v trgovino, pa je prišel nazaj čisto šokiran, ko je ugotovil, da je liter mleka $1. Tudi za VSO njegovo garderobo sem "zadolžena", od spodnjega perila do čevljev. Če ne bi prinesla vsega domov, bi hodil okrog tako kot je v zgornjmem postu napisala Dragička. Edino mu ne morem prinesti!

Veliko projektov opravljava skupaj in se prav zabavava, ker sva na nekem delovnem randiju!

Jancka, nekaj več te je moralo razjeziti kot samo ideja, da smo žene doma in pedenamo može.

Mislim, da mora vsak par najti svoje razmerje(balance), za kaj bo kdo zadolžen in da tisto, kar je (lahko tiho) domenjeno, tudi zvesto opravljata. Kako bi pa bilo, če bi bil eden doma in čakal na drugega, da  pride domov iz službe, da posesa po tleh? Ali pa, da tistega z daljšim delavnikom čaka kup perila, medtem ko drugi gleda TV??

Mislim, da smo naleteli še na eno temo, v kateri ne bomo našli skupnega jezika.

Vanja

27. jul 2009 19:38

Na srečo sem našla takega, ki je silno samostojen sinček edinček. Mama ga je že zgodaj naučila, da mora sam poskrbeti zase. In da je v dvoje še lepše. Ob vikendih vse postoriva skupaj. Skupaj obešava perilo. Skupaj ga zlagava. Skupaj kuhava kosilo: en kuha, drugi pomije. In ja, skupaj "zlikava" perilo. In nobeden od naju ni zmečkan. Razen če to hočeva. :D Prej nisem dokončala, moj fant vedno na družinskih srečanjih odnese umazane krožnike o., sprašuje vse tete po vrsti, kako še lahko pomaga. Moji strici ga gledajo, kot da je padel z lune, jaz pa sem neizmerno ponosna nanj. In ja, moja jeza zagotovo izhaja tudi iz te družinske tradicije. Pa še čigave. Pa tudi iz tega, da mi kolegica reče, da ne more iti z mano na kavo, ker mora zlikati njegove srajce, medtem ko on leži na kavču. Skupnega jezika zagotovo ne bomo našli. Zagotovo pa gre čas naprej. Od Annine Gospodinje se počasi poznajo prve spremembe. jancka