Nerodnosti

Pozdrav!

V življenju sem sama, ali pa opazila pri drugih veliko nerodnosti (kam odložiti koščico od olive, kako pojesti jabolko, koliko kruha naložiti pri samopostrežnih zajtrkih, koliko paštetk spraviti v torbico.. do katere meje forsirati svojo "razgledanost" in potem v ruralnem okolju itak izpasti totalen kmet...)

Imate nepozabne spomine na svoje nerodnosti? Dajmo se mal zabavat?

japaja

3. jun 2009 10:47

Jaz se vedno ubadam s problemom, če me bodo gledali postrani, če pojem dekoracijo, ker ponavadi so to zelo okusne stvari. Zadnjič npr. je bila 1/4 zuccini bučke kuhana na sopari, zgoraj izdolbena, noter pa en mini cvet kuhanega brokolija (ono ko je kot cvetača samo zeleno sem skregana z izrazoma brokoli/brstični ohrovt), pa ena rezinica popečene rdeče paprike! Začetnica

3. jun 2009 11:18

"ono ko je kot cvetača samo zeleno - sem skregana z izrazoma brokoli/brstični ohrovt" Začetnica, nisi edina :) Moja nerodnost? Uh, ruski bifeji, varianta krožnik in kozarec (tisto plastično stojalce je za moj okus preveč nerodna zadeva). A naj najprej pojem, pa potem kozarec, ali bi raje obratno, ka pa če bom morala s kom nazdravit, pa zakaj "omikani" ljudje nikoli ne tavajo po prostoru s krožnikom, kam naj odložim krožnik, ker ni nobenega prostora, med pladnje s hrano ga res ne morem rinit, kako hudiča naj jem olive, če imajo koščice, ali pa še huje, češnje, in pa, najboljša, če sestradana lovim nabodalca na lepih pisanih zobotrebčkih, kam naj jih potem skrijem, da ne bodo vsi videli, koliko sem pojedla .. Aaaaaaa! jancka

3. jun 2009 11:22

Ja in koliko teh nabodalc/obloženih kruhkov se spodobi pojest? Naj mi prosim nujno nekdo pove! Začetnica

3. jun 2009 12:16

Hrana je za jest in ne za gledat, torej ... Miza ponuja, budalo zamuja, pravijo na Štajerskem. Zobotrebcev od nabodal ne skrivam, ker mi je vseeno, kaj drugi mislijo o tem, koliko pojem, za odložit vedno najdem kak prostor ali pa dam krožnik z uporabljenimi prtički in zobotrebci natakarju, koščice od oliv vzamem v roko in jih odložim na krožnik, na katerega itak nikoli ne naložim veliko hrane - raje več krat, pa po malem. In mi tudi ni nerodno naložit na dva krožnika, sploh lsadice, seveda za celotno omizje ali za skupino, s katero sem na dogodku. Če me kdo čudno piogleda, ko imam dva polna krožnika, pač rečem, da rada veliko jem ... Mamamia mamamia

3. jun 2009 12:46

Ne vem, če bo kdo verjel, ampak poznam enega, ki je zobotrebček počasi zgrizel in pojedel, pa sej to ne moreš verjet! Kot v partizanskih časih ko so kurirčki pojedli konspirativne listke.. Resnici na ljubo, tega zdaj ne počne več. Sem se pa sama enkrat na enem otroškem rojstnem dnevu fino blamirala (no ja, kakor se vzame..). Pri nas nismo forsirali delikates ampak smo jedli kruh pa putr pa marmelado, belo kavo, pašteto, čaj, skratka otrok nisem razvajala z ogrsko, milansko, čajno itd. salamo.. Naj skrajšam. Na tistem rojstnem dnevu je bilo nema da nema (pri starosti otrok do 4 let je ponavadi večji problem kaj boš za starše pripravil). In potem me vpričo vseh moji vprašajo : "Mami, kaj je pa to?" In da še enkrat skrajšam, naslednji dan smo šli na ekskurzijo v delikateso, se postavili v vrsto in podegustirali po en kolešček od vsake bolj fancy salame. "Tko, evo, vidiš, tole je ZIMSKA salama, tole je ČAJNA, tole je tista PEKOČA..!! Zdej si pa zapomnite, da mi ne boste sramote po svetu delal!" Valjda za degustacijo nismo nič plačali haha! Je bilo tako kot v tistem štosu "koliko stane kapljica bencina? Nič. No, če je pa tko, mi jih ene par tisoč natočite." japaja

3. jun 2009 13:19

Bravo mamamia, se podpišem. Jaz se tudi ne obremenjujem s tem. Ponavadi grem na take zakuske po kakem koncertu in sem vedno nenormalno lačna, zato si naberem toliko, da sem sita. Vedno po principu: počasi pa z užitkom. Kar si pa drugi mislijo mi je pa čisto vseeno. Ponavadi sem z ostalimi "muskonterji" še prva, ki otvorim "zakusko", saj si ostali še ne upajo pristopiti. Se nam je enkrat pripetila ena smešna prigoda, ko smo po eni državni proslavi z lokalno godbo dobesedno izropali mize z narezki, tako da ni ostalo skoraj nič za poslušalce :) Upam, da ne bom zdaj dajala vtisa da pojem vse kar vidim :) Saj ni tako hudo :) Gigi_84

3. jun 2009 18:10

Ojoj, Ana Nuša Kneževič bi se zjokala nad temi izpovedmi. Kako kmečko je tole vse skupaj. LP hedonist

3. jun 2009 18:36

Hedonist, kaj pomeni "kmečko"? Je to žaljivka ali kompliment? Zame je to ta drugo!! jancka

3. jun 2009 18:48

me pa res zanima kaj ima bonton v restavraciji ali doma pri jedilni mizi opraviti s kmeti .dandanes imamo veliko fakultetno izobraženih kmetov,ki tudi svoje otroke pošiljajo na univerze.po mestih pa imamo ogromno delavcev z nepopolno osemletko.a je torej slovenski kmet zabito bitje,ki kljub izobrazbi še vedni z roko meša po hrani.nepismeni industrijski delavec pa je omikano mestno bitje.pa lep pozdrav. hmm

3. jun 2009 19:01

Pri vsaki postavitvi bifeja je potrebno poskrbeti tudi za odlagalne površine. Vendar vedno ni tako in nastane zadrega. Sama kar vprašam, kje je predvideno odlaganje,ali pa oddam najbližjemu natakarju. Zelo neokusno mi je odlaganje umazanih krožnikov in kozarcev k servirani hrani. Se pa to večkrat dogaja, tudi če je za odlaganje poskrbljeno. Tudi krožnik naložen z vso možno hrano, ki je na izbiro, se mi zdi skrajno neokusna zadeva - žaljivo do tistega, ki je jedi pripravil in se trudil tudi za njen vizualni izgled. Ravno na banketih in bifejih se žal pokaže največ primitivnosti. Čeprav so banketne postavitve zastavljene kot sproščen način pogostitve in uživanja hrane pa mislim, da osnove bontona ne bi nikomur škodovale.

Tanja05