Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

15. jan 2009 16:39

oj, na netlog se moraš prijaviti in, ko si prijavljen vtipkaš nikenikasi - pa na moji strani dobiš fotke... nekatere so stare največ par mesecev do dveh let... pa, pa - ja, saj je res prijetnejši občutek, če nekako veš s kom komuniciraš... inteligentka

15. jan 2009 17:54

Mamamia, zelo lepo napisano. Res obstajajo ljudje (tudi tašče), ki so enostavno hudobni in jih nič ne izuči. Podobno zgodbo spremljam pri moji prijateljici. Je ne zagovarjam, ker je prijateljica, ampak preprosto za to, ker je njena tašča nemogoč človek. Kaj vse je že poizkušala ne bom naštevala, vse mogoče je poizkušal njen sin - prijateljičin partner, ne pomaga NIČ. Takšnim ljudem je pravzaprav čisto vseeno komu delajo krivico, človek dobi občutek, da si preprosto najdejo žrtev, da lahko dihajo in živijo. Grozljivo, vendar je res. Moja prijateljica je bila "na žalost" tako vzgojena, da je treba spoštovati starejše ljudi in sem spada tudi tašča. In zato že pridno je tablete za živce in še kar poizkuša urediti stvari s tem, da ji kuha, pospravlja, pere, lika, plačuje vse njene račune in čaka, da se bo ugnala. Ne morem ji dopovedati, da se to ne bo zgodilo. Pred njo si je za žrtev vzela svojega invalidnega brata in ga tako dolgo maltretirala, da je revež obupal in se obesil. ursula-ce

15. jan 2009 17:56

Tudi jaz ne morem iz svoje kože in sem na srečo kar neke vrste sama svoj terapevt, brez formalne izobrazbe. Ko me nekaj muči ali zbudi sredi noči, točno vem, zakaj sem se zbudila. To je tisto, kar imenujem "problem". Potem ga malo poanaliziram: Trenutna situacija je A. Jaz želim situacijo B. Moja naloga je priti od A do B? Kako? Poiščem pot, najdem rešitev in spet mirno spim. Dokler me kakšen vročinski obliv ne napade sredi noči. Je pa  res, da se moraš odličiti, v katere bitke se je vredno spuščati. Spreminjati druge ljudi je prav tako nemogoče, kot je drugim ljudem spremeniti nas.  Največ težav imamo zaradi tega, ker mislimo, da moramo gledati le spodobne, kvalitetne filme, brati Shakespearove drame, gledati samo opere itn, češ, naj si ljudje mislijo vse dobro o meni. Saj ni nič narobe s tem. Narobe je, če si ne dovoliš ogleda filma zaradi zabave, poslušaš glasbo, ki je vesela in prebereš easy knjigo, da lahko potem dobre in kvalitetne v resnici ceniš. Najbolj pomembno je pa seveda samo ceniti sebe in se (vsaj vsake toliko časa) postaviti na prvo mesto.

Vanja

15. jan 2009 17:58

Sarin - še tebi: želim ti iz vsega srca, da rešiš problem, ki bo ZATE najboljši. Najpomembnejša si ti! Jaz sem rekla pred leti moji tašči in možu "nasvidenje" in sedaj živim v miru. Res pa je, da sem to storila nekaj let prepozno, ker sem si pridelala nekaj zdravstvenih posledic. ursula-ce

15. jan 2009 18:18

Ker nisem imela časa vsega prebrati ,bom vseeno napisala nekaj iz lastnih izkušenj.Ker sem že  21 let poročena in s skoraj odraslima otrokoma še vedno živimo pri tastu in tašči ,ker sem se navadila potrpeti in se nekako prilagoditi ona in jaz nam uspeva in imam rada svojo taščo ,mogoče bolj kot mamo!In ravno to je to ,moja mama ni nikoli sprejela mojega moža ,torej ima on grozno taščo,jaz jo občasno obiščem ,mož pa ne prestopi njenega praga!Torej ,če hočeš v miru živeti s svojim fantom ,pojdita živet drugam ,kamor pač bosta lahko ,potem jo pa pusti,kot moj mož pusti mojo mamo pri miru ona pa njega!Za boljše razumevanje naj še napišem ,da niti minute ni popazila na moja otroka ,ko sta bila še majhna,nobenega darila za miklavža....,včasih da samo meni kakšno malenkost za roj.dan ,pa ker smo se s tem sprijaznili ,se sploh ne obremenjujemo z njo ,ker pride včasih še kakšen večji problem,kot je tašča v mojem primeru kar mama!Torej Sarin le pogumno ,če se bo le fant prav odločil ......!

marjeta10

15. jan 2009 19:23

ursula-ce,sem vesela,ker slišim,da nisem edina s to zgodbo...zdaj vem,da določeni pa res razumejo,da dejansko niti fant ne more več kot več narediti...saj mene niti najmanj ne moti koliko ona govori čez mene in kakšno mnenje ima o meni...samo mir nama naj da in naj ne manipulira s sinom vsakokrat ko je to mogoče.ker vidim,da je takrat zelo slabe volje in predvsem žalosten.mislim,da jo ima poln kufer ampak včasih je pač neizogibno,da se ne bi srečal z njo...jasno ji je povedal,da bo delal tako kot se mu zdi prav...ampak jo to še bolj podkuri...ah kaj čmo...bo že,upam samo,da ne bo to trajalo leta in leta in da se bo enkrat sprijaznila s tem,da si je sin ubral svojo pot...mimogrede pa še za vse tiste,ki mislite,da je morda napaka v meni...tašča ni marala niti njegove bivše in bila je znova prepričana,da ona ni prava zanj...mislim,da nam to tudi veliko pove-kajne?še enkrat hvala ursula-ce in vsem ostalim seveda,ki ste svetovali.. sarin

15. jan 2009 19:35

inteligentka, žal te strani oz. osebe s tem vzdevkom na Netlogu ni, si morda napačno napisala vzdevek mamica03

15. jan 2009 19:57

ja,ja tašče..pa lep pozdrav hmm Sporočilo je spremenil(a) WRAN51 dne 15. jan 2009 20:59:01

15. jan 2009 20:22

dragička je napisal/a:

Prekiniti stike s starši (sploh ni važno čigavi so - moževi ali ženini)? Kaj ni to smrtni greh? !

Dragička, iz dna duše ti privoščim, da živiš svoje popolno življenje, pa vendar poglej kdaj tudi preko svojega plota. Življenje ni idealno, žal. Smrtni greh? Kdaj? Smrtni greh je prekiniti stike z ljudmi, ki so (žal) sposobni zanemarjati svoje otroke, jih zlorabljati (tudi spolno), jih maltretitirati? Jih v alkoholni omami pretepati, zaklepati same, še majhne za več dni v stanovanja? Jih, tako kot lanski primer iz Avstrije, za 24 let zakleniti v klet in posiljevati? Starši, ki svoje otroke dobesedno prodajo ali pa jih posojajo neznancem v zlorabo za en šus? Tudi taki "starši" so na tem svetu in ne posplošuj, da je vedno smrtni greh prekiniti stike s "starši", samo zato, ker so nas po nekem naključju spravili na svet. Issi

15. jan 2009 20:36

bravo issi sarin