
Zdrava orehova potica
| Vanja_v_ZDA je napisal/a: |
| Jaz imam pa še vprašanje za vse vas:
Če ne bi vedeli, koliko let imate, kaj bi si mislili, koliko ste stari?
|
Veš kaj, dear Vendy, jaz bi tabe kkar zbrisala s tega foruma.![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
Pa naj te potem tisti, ki ne morejo brez tebe, ali še bolje, tisti, ki jih zanima, kakšna si, iščejo po internetu. Je v petek en zanimiv posnetek s četrkovega večernega dogajanja v Ljubljani krožil po internetu, na eni znani spletni strani. Pa še koga se je dalo prepoznat.
![]()
![]()
![]()
![]()
Mamamia
mamamiaBrrrrrr........... Kako v tej izbi zrak teži, pa zunaj vendar veje mraz... Pa v srcih nekaterih članic tudi!
Predbožični čas je, imejmo se radi in bodimo v podporo eden drugemu!
P.S. draga inteligentka, že včeraj sem pomislila, da si to temo odprla na napačen dan. Odbobje polne lune ni primerno za tako resne teme. Res mi je žal, da se je debata razpletla v to smer.
AnjaNe glede na leta - nekdo je namreč vprašal, koliko se počutimo stare in ne, koliko imamo let - drži kot pribit stavek, ki ga je pred časom izrekel Marko Zorko, med drugim tudi avtor Knjige mrtvih (mimogrede, za tiste, ki je niso brali, to je ena najbolj originalnih kuharskih knjig, kar se jih da najti pri nas). Rekel je namreč: "Bog ne daj, da dozorim. Potem lahko samo še odpadem in zgnijem."
Ampak tistih, ki imajo vedno malo otroka v sebi, niti kriza srednjih let ne spravi na kolena. Mamamia
mamamiaRavno s prave razdalje, da se niti ena smejalna gubica na vidi. Sicer pa najbolj prave scene so vedno na hodnikih, ne v glavni dvorani, kaj praviš? Mamamia
mamamia
Menim, da tema sploh ni slaba. V prazničnih dneh se življenje umiri. Večina ima proste dni, ni službe, ni vsakodnevnega vrveža, ni stresa, recimo, da je priljubljena kavarnica zaprta, prijatelji so s svojci, pri sorodnikih... In takrat v tišini, samoti večera oz. dneva privrejo na dan takšne in drugačne misli. Nekatere tišina ne moti, nekatere pa zelo. Ljudje smo si različni.
Vendelina bi se strinjala s tvojim prvim postom. Vendar je do opisanega razmišljanja včasih zelo trnjeva pot. Ker smo si različni, nekateri enostavno potrebujejo/mo pomoč pri reševanju težav in stisk. Vem, da ko se te lotita melanholija in depresija in se vrtiš v začaranem krogu, potrebuješ veliko, veliko moči in energije, da si začrtaš novo pot, novo življenje. Nekoga iz začaranega kroga predrami nek dogodek, drugega beseda, misel,... Nekateri zmorejo/mo to pot sami, nekateri potrebujejo/mo pri tem pomoč. Pa četudi je to prebiranje postov v tej temi.
Hvala za izkušnje, ki jih delite z nami.
marelica
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| malo za hec | Nikita2 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Zdrava orehova potica

Enostavna zelena juha