član od 20069217 sporočil
Do neke mere je tisto vprašanje, kdo bo pa potem počel storitve in obrt, kje bo še kak mojster za kaj v stanovanju poraviti, če bodo imeli vsi fakse, popolnoma na mestu. Dobiti danes mojstra za elektriko je posebej projekt.
In kaj mora imeti pek, da bo dober kruh? Poleg pekarskega znanja bodisi en smisel za kšeft ali pa se mora zaposliti v kakšnem malem d.o.o.-ju, kjer imajo lastniki smisel za kšeft. Ker ena ljubka pekarnica je, ekonomsko gledano, počasen bankrot. Ena ljubka mala pekarnica mora imeti v sebi ekonomsko moč za to, da bo iz nje nastala druga in tretja in da imaš potem v nadaljevanju eno verigo pekarnic. In zdaj se je treba odločiti, kdo bo mastermind tega projekta: ali pek ali nekdo, ki zna iz prve pekarne narediti še drugo in tretjo?
Hočem reči, smo pač na taki stopnji razvoja, da zgolj z osnovnimi znanji iz svojega poklica ne more dostojno preživeti nihče. Se morajo znanja kombinirati.
Vendar pa tale moja umovanja (pa od drugih tudi) seveda nikomur, ki nosi domov nizko plačo, ne morejo nič pomagati. Tudi je načeloma tako, da bi moral tudi nekdo, ki opravlja najbolj enostavna dela, s svojim delom od meseca do meseca preživeti in še kaj bi moralo ostati. Pa ne ostane. Razlogov za to je ogromno in včasih so v teh zgodbah tudi lakomni lastniki in menedžment, v vseh zgodbah pa ni tako. Ampak ne vem, kakšna korist bo, če se tule malo na splošno udriha, čez tiste, ki imajo preveč (na demonstracijah ima to smisel, na forumih je pa to zgolj za čiščenje ventilov). Morda se da kako bolj produktivno razmišljati. Obstajajo namreč programi Evropskega socialnega sklada, s katerimi se sofinancirajo nova delovna mesta za "težje zaposljive" (to so ženske in tisti nad 50 let) in tudi programi za pridobivanje internih kvalifikacij. Tolmačenje ukrepov Evropskega socialnega sklada izvaja ministrstvo za delo, operativno pa to počnejo zavodi za zaposlovanje. Če bi imela jaz srednjo šolo in prenizko plačo, bi se o zadevi pozanimala.
Vendelina jr.