Moj vrt

Mislim, da smemo reči, da je romanska solata vezivka, ni pa vsaka vezivka romanska solata. Včasih smo poznali solato "štrucarco", ki je tudi vezivka. Slednja je mehkejša od romanske, zelo dobra. Upam, da kdo ve o tem kaj več.

Najlepša hvala :) še ne poznam tega postopka, bom pogooglala :)

Naslednji povezavi se zdita precej ok (nisem prebrala v celoti):

http://www.bodieko.si/abc-solate

http://www.bodieko.si/solata-na-vrtu

Life is war against boredom~

Letos bo na celjskem sejmu tudi pisan izbor semen. Sem povsod iskala semena artičoke, pa brez uspeha. Pa seme ajde. Pa kivi imam v planu vzgojiti na brajdi. Mogoče se tam najde, kar še nismo našle.

Seme ajde, le kje imajo še pravo ajdo, ki cvete roza -rdeče in tako lepo diši. Je nižje rasti in ima manjša zrna.Če bi jo našla, bi jo posejala okrog sadnega drevja. Še vedno imam v spominu sliko visokega Stola sprvim snegom čisto na vrhu, pod njim pa roza barve njive ajde, na jih je vse brenčalo od čebel. Želi smo ajdo  na pesti, s srpom, moko za žgance smo mleli v vaškem skupnem mlinu, okus je imela drugačen, kot ta moka, ki jo kupim v trgovini.

Hotela sem otrokom pokazati tako ajdo. Iz semena, ki sem ga kupila v kmetijski trgovini, je na zelniku zrasla meter visoka goščava, cvetovi neugledni skoraj beli. Saj ne rečem, z lahkoto sem požela vseh pet (5) snopkov, jih dala lepo v kozolec, obrnila tako, da se je zrnje skrilo v notranjosti in čakala, da se bo posušila. 

Še preden sem pogruntala, kaj naj počnem z njo, je prišel na obisk jesenski veter Karavanški fen in me rešil vseh skrbi. Ostalo je samo par praznih slam, snopke je odnesel in razdelil veter v trajno last lastnikom vseh parcel na svoji poti. 

Lani jo je bilo na njivicah med Črnučami in Doslim kar veliko videti. Še celo en anjiva, ki je imela črtast vzorec, izmenjaje belo in rožnato ajdo.

Višina rastlin pa je v veliki meri ovisna od založensoti tal s hranili (tudi rožnata barva cvetov in stebelc, pravzaprav vseh delov, vsaj v neki meri), bolj so tla revna, bolj se morajo rastline "mučiti" in boriti za hranila, bolj so rožnate, manjše in več imajo zdravilnih učinkovin (rutin kvercetin).

Sadike artičok imajo skoraj zanesljivo v vrtnarstvu Valner iz Vodruža pri Šentjurju, ki ima običajno stojnico levo od glavnega vhoda v halo s sejmom, vedno imajo veliko kvalitetnih sadik, se spomnim tudi artičok. Sadike sadja in jagodičja, najbrž tudi kivija, so vsako leto do zdaj za stolpom s stopnicami in dvigalom v gornje nadstropje na sredi hale.

Ajdo prodajajo pa kmetijske trgovine, najbrž res v večjih količinah, je pa pri nas ajda tradicionalno strniščni posevek po pšenici, ker ima kratko vegetacisjko sezono in ker dobro razpleveli njivo, pa še gnojil ne potrebuje.

Seme ajde, - meni so znanci ob pogovoru rekli, da sem kupila seme japonske ajde, ki je višja in ima večja zrna in boljši donos. Da je za strojno spravilo bolj pripravna.

Če je bila njiva blizu Črnuč črtasta bi rekla, da sta bili posejani dve vrsti semen?  Po drugem delu Rimljankinega odgovora pa sklepam, da so bili žganci iz tiste domače ajde res boljši in ni samo spomin, ki vse iz mladosti polepša.

Ne dve vrsti, dve sorti ajde sta bili posejani, da je bila njiva obb cvetenju črtasta, na oko so bili prameni posameznih barv kake 2 m široki. Japonske ajde ni, morda so japonske sorte, tega ne vem. Konec koncev je Japonska ena izmed dežel, kje se poje največ ajde. In japosnki znanstveniki tvorno sodelujejo s slovenskimi strokovnjaki, ki proučujejo ajdo. Lani je bil celo svetovni mednarodni simpozij o ajdi v Sloveniji.

Dobro ajdovo moko ima (tudi tatarske ajde) Mlin Rangus.

No, ravno danes sem v trgovini z začudenjem brala opis 'tatarske ajde' (prvič namreč slišim zanjo) Mlina Ragus. Kakšna pa je glavna razlika v primerjavi z navadno?

Edit: Že našla na strani Mlina Rangus, nvm.

Prvič pa tudi slišim, da se na Japonskem poje največ ajde...sploh se res NIKJER ne omenja. Ziher da nisi zamenjala z rižem? :p

Life is war against boredom~