Moj vrt

Anta in Cila hvala za odgovor. Anta, kje pa si kupila Ptujski  maslenec? Jaz sem vprašala povsod kjer prodajajo semena, pa so rekli, da ga preprosto več ni. No, poskusim še letos. Če ne pa bom posadila kakšen približek, kot ga predlaga Cila. Še enkrat hvala obema.

kara

Fižol sem kupila v Merkurju in to lani.

Ali je vezivka drugo ime za romansko solato?

Mislim, da smemo reči, da je romanska solata vezivka, ni pa vsaka vezivka romanska solata. Včasih smo poznali solato "štrucarco", ki je tudi vezivka. Slednja je mehkejša od romanske, zelo dobra. Upam, da kdo ve o tem kaj več.

Najlepša hvala :) še ne poznam tega postopka, bom pogooglala :)

Naslednji povezavi se zdita precej ok (nisem prebrala v celoti):

http://www.bodieko.si/abc-solate

http://www.bodieko.si/solata-na-vrtu

Life is war against boredom~

Letos bo na celjskem sejmu tudi pisan izbor semen. Sem povsod iskala semena artičoke, pa brez uspeha. Pa seme ajde. Pa kivi imam v planu vzgojiti na brajdi. Mogoče se tam najde, kar še nismo našle.

Seme ajde, le kje imajo še pravo ajdo, ki cvete roza -rdeče in tako lepo diši. Je nižje rasti in ima manjša zrna.Če bi jo našla, bi jo posejala okrog sadnega drevja. Še vedno imam v spominu sliko visokega Stola sprvim snegom čisto na vrhu, pod njim pa roza barve njive ajde, na jih je vse brenčalo od čebel. Želi smo ajdo  na pesti, s srpom, moko za žgance smo mleli v vaškem skupnem mlinu, okus je imela drugačen, kot ta moka, ki jo kupim v trgovini.

Hotela sem otrokom pokazati tako ajdo. Iz semena, ki sem ga kupila v kmetijski trgovini, je na zelniku zrasla meter visoka goščava, cvetovi neugledni skoraj beli. Saj ne rečem, z lahkoto sem požela vseh pet (5) snopkov, jih dala lepo v kozolec, obrnila tako, da se je zrnje skrilo v notranjosti in čakala, da se bo posušila. 

Še preden sem pogruntala, kaj naj počnem z njo, je prišel na obisk jesenski veter Karavanški fen in me rešil vseh skrbi. Ostalo je samo par praznih slam, snopke je odnesel in razdelil veter v trajno last lastnikom vseh parcel na svoji poti. 

Lani jo je bilo na njivicah med Črnučami in Doslim kar veliko videti. Še celo en anjiva, ki je imela črtast vzorec, izmenjaje belo in rožnato ajdo.

Višina rastlin pa je v veliki meri ovisna od založensoti tal s hranili (tudi rožnata barva cvetov in stebelc, pravzaprav vseh delov, vsaj v neki meri), bolj so tla revna, bolj se morajo rastline "mučiti" in boriti za hranila, bolj so rožnate, manjše in več imajo zdravilnih učinkovin (rutin kvercetin).

Sadike artičok imajo skoraj zanesljivo v vrtnarstvu Valner iz Vodruža pri Šentjurju, ki ima običajno stojnico levo od glavnega vhoda v halo s sejmom, vedno imajo veliko kvalitetnih sadik, se spomnim tudi artičok. Sadike sadja in jagodičja, najbrž tudi kivija, so vsako leto do zdaj za stolpom s stopnicami in dvigalom v gornje nadstropje na sredi hale.

Ajdo prodajajo pa kmetijske trgovine, najbrž res v večjih količinah, je pa pri nas ajda tradicionalno strniščni posevek po pšenici, ker ima kratko vegetacisjko sezono in ker dobro razpleveli njivo, pa še gnojil ne potrebuje.