Kaj danes delamo?

fraj vikend mam

pa sem zjutraj kofetkala pr koelgici kar dolgo časa, popoldan pa pospravljala rože okol hiše, to pa je za danes tudi vse haha.kosila mi ni bilo potrebno kuhati, ker  osalih članov ni bilo doma..skratka super dan ,!!

Včeraj smo planinarili oz. plezali po Rogatcu, prav adrenalinsko je bilo, saj nismo ravno plezalci, ampak na vrhu 1557m smo bili poplačani z čudovitim razgledom, ker smo bili sami, smo si lahko privoščili poležavanje v "kopalkah". 

Danes  moški del spi do kosila, jaz pa počasi kofetkam, kuham kosilo, ker je vreme krasno gre perilo na sušenje pred blok. Popoldne pa obisk pri prijateljih , mošt in pečen kostanj.

Na račun včerajšnjega pohajanja na Sv. Ano, Podpeško jezero, Črno vas in še kje po Barju, sem danes prilimana na računalnik in zasuta s kupom papirjev... Dobro, da je vsaj sonce štrajkalo do zdej in ni bilo tako težko sedeti doma za mizo. Če bo sreča ga mogoče kako urco okoli 4ih še ulovim... Za kosilo pa kruh pa salama, da čimprej končam delo

viva, kruh pa salama je super, če se človeku ne da kuhat

jaz pa pečem atomski štrudelj, ker grem potem na en piknik, pa mi tudi ni potrebno delati kosilo, jupiii :P

Mi pa kar doma, sinček spi, ne prenese svetlobe.....ajoj...

Oj, Trixi, upam in želim, da bo s sinetom vse v redu!

Drugače pa se moram pohvalit, da sem včeraj temeljito očistila kuhinjo, malo je hči pomagala, kuhali nismo nič, smo kar pice naročili, tako da se danes vse sveti, no ker smo kuhali je že spet kje kaj.... neizpeta pesem. Ampak vidim da se druge tudi bolj težko k temu spravite- je pa res, ko začneš pa gre.

Danes pa dop. kuhanje, pečenje peciva, pop. pa kolesarjenje po sončku, uživanje krasnih barv in kostanj pri naših,

pa zdajle še malo dela za službo,

kam neki je spet ušel tale vikend???

A se ostalim tudi to dogaja? Sem tako vesela ko je petek popoldne, pa dvakrat vdihnem pa je že nedelja zvečer!

Lep teden vam želim

Trixi, držim pesti, da bo z malim čim prej vse ok. Nimam še otrok, tako da si samo predstavljam, kako je mučno, kko ti kaj takega prekriža pot.

Sicer pa petek popoldan košenje trave (no, jaz sem to gledala, kosil je fant:)), potem grabljenje. Tista tretjina parcele, ki je malo v klanček, sploh ni fina za grabit. Pa še trava je taka zoprna, da se vse nekaj vleče. A je šlo. Zvečer sem posušila osmukano baziliko in še listje ene zelene, iz gore obojega sem dobila za pol nohta visoko začimb v kozarčku (ločeno, ne skupaj). Pred spanjem sem se še nagradila z enim delom najljubše serije.

Sobota naj bi bila preživeta doma, pa so se načrti spremenili. Po poznem zajtrku in branju knjige in nekaj gospodinjskih opravkih sva opoldne šla po kostanj, menda na edini konec tu okrog, kjer ga še kaj je (očitno ga samo midva nabirava). Po kosilu sva šla na obisk h kolegom, fanta sta se spravila na večerni vzpon na Smrekovec, babnici sva z otročadjo odšli na sprehod ter potem doma kuhali kostanj. Dneva konec.

V nedeljo sva načrtovan vzpon na Storžič s prijateljicami zase spremenila v malo bolj lagodno pohajkovanje po Golteh. PRav božansko je bilo, sonce je bilo tako toplo, da sva si pogrnila vetrovki in ležala na travi (jaz brihtna pa pustila knjigo v avtu), razen občasnih glasov drugih obiskovalcev je bila čista tišina. Ker  sva rahlo omejena z gostilnami in izbiro hrane, sva šla na kosilo kar lepo domov. Pri vsem presežku energije sem pozno popoldne uspela skuhat še govejo juho, ko sem bila ravno pri delu, pa še mafine. Razen raztresenega pecilnega p. po tleh, preveč nafilanih papirnatih modelčkov in posledičnega razlivanja mase čez robove na dno pečice (recimo, da pripravljam teren, da vklopim pirolizo) in tega, da sem se uspela opeči na vroči mreži v pečici, so prav lepo ratali  Zvečer sem seveda šla spet prepozno spat, ker sem pač morala dokončat knjigo. Toliko o samokontroli.

Današnji ponedeljek podoben vsem ostalim. Trikrat se obrnem, pa je večer.

Jutri po službi morda kratek šoping, ker nimam nič za obleči (ane:)), zvečer koncert s prijateljico.

Midva z  sinčkom pa se crkljava, pogovarjava, igrava Človek ne jezi se....zdaj bova skuhala makarončke in pogrela omakco. Po kosilu bo dobil Calpol in gre malo spat. Drugače pa se kar drži, čas bo naredil svoje. Sem včeraj klicala ravnateljico. Tudi ona je bila presenečena, da me ni nihče poklical. 

Pogrešam sprehod po gozdu, a kaj ko sva sama doma. Bom pa likala. Tudi mali me sprašuje kdaj bova šla kaj ven, samo kaj ko ga napor utrudi. Zaenkrat še ne. 

Ko bo hči prišla iz faksa jo bom prosila, če bo malo varuška. Bi šla malo ven in upam, da se mi pridruži mož.Še me mikajo jurčki.....

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

Mož pride šele zvečer, tako, da grem sama v gozd. Upam, da ne srečam divjega prašiča, baje jih je letos veliko.

Oj, Trixi, me veseli da je mali bolje!

Jaz pa danes pop. na vrtu, sem raje v soncu zelenjavo pospravljala, konec tedna bo baje mraz

pospravila rože, korenje, peteršilj, črno redkev, blitvo, meliso namočila za sok,

pustila pa sem še radič in rukolo, pa brstični ohrovt in brokoli,

jutri mogoče pohod s puncami, pa babji čvek seveda zraven paše,

uživajte tale sonček in barve!!

Tudi pri nas, so imeli v soboto lovci cel zbor pod vasjo, predvidevam da zaradi divjih svinj in srn. Šefice (srne) so ful pogumne,  zjutraj me prav zabodeno gledajo, ko grem v službo, češ, kaj pa ti tukaj na cesti, pol se pa počasi premaknejo na travnik.