Krst

barbyslo je napisal/a:

Plačuješ mu da naklada. barbyslo

No, pa še komu drugemu, in ne malo! In prejšnjo nedeljo smo izbrali novo garnituro. Vseeno pa nekako upamo, da ne bo ostalo samo pri nakladanju. Sicer pa tako kot obstajajo dobri in slabi zdravniki, učitelji, pravniki, so tudi dobri in slabi duhovniki. Vsem ne gre samo za denar. Za vzdrževanje takega aparata je pa le-ta seveda potreben. In podeželski duhovniki se nikakor ne kopljejo v denarju, če to misliš. Če bi hoteli obogateti, bi zagotovo izbrali drug poklic. Vprašanje je pa bilo, kaj kupiti za krst. Nič posebnega, kot so že povedali. Kako igračko ali oblačilo. Priložnosti za obdarovanje bo še dovolj. Atina

Ah, odkar so Feničani iznašli denar... je odgovor relativno enostaven. Danes marsikdo, ki razmišlja v prihodnost in ki malo načrtuje in se ne zanaša na "bomo že kako", ob rojstvu otroka odpre kakšen varčevalni sistem (depozit, varčevalni račun, življenska zavarovanja) in potem na ta račun nalaga mesečno nekaj denarja in potem se v dvajsetih-petindvajstih letih že nekaj nateče in potem se s tako finančno bazo odpremi odraslega otroka od doma. In če na ta račun pride tudi kaj denarja od sorodstva, je čisto okej (tako vsaj vidiš, koliko bo treba ob priliki odšteti za juniorje od sorodstva). Skratka, jaz bi sorodnike vprašala, na kateri račun naj denar nakažem. Dasiravno, naše pleme ravno ne prakticira verske vzgoje - tozadevno se nekaj sestričen udejstvuje, pa še one niso posebej vztrajne. Ampak vidim, da tako ateisti kot zbiralci zakramentov iz našega plemena (Poznavajoč konkretne osebke trdim, da slednji niso pretirano verni) z blaznim veseljem odpirajo račune za svoje otroke. Denar pač ne diskriminira. Pa punce, mislim, da tudi nam ni treba. Vendelina jr.

Ko smo mi nesli tamalo k krstu duhovnik tudi ni hotel vzeti denarja za mašo... Drugače sem krstna botra že dvakrat. Bi rekla zase, da sem katolik, ampak ne hodim k maši. Tudi ti obredi mi ne pomenijo veliko. Ja, praznujem božič in veliko noč, ampak to je vse. Doma molim, ko se mi zdi, da bi morala, ne pa na silo v cerkvi. Pravijo, da botrstva pri krstu ne smeš odreči, jaz če dobro pomislim ga bi (naslednjič). Ampak zato, ker preveč spoštujem vero in mislim, da moral biti boter nekdo, ki hodi k maši, spoštuje obrede (npr. cvetna nedelja ipd.) Da se vrnem k darilu, prvi krščenki (sestrični dojenčku - jaz stara 16 let) sem kupila svečo, vsa tista oblačila oz. pregrinjala, mini verzijo svetega pisma, zlato verižico s križcem (je bil tak običaj). Danes jo pa raje kdaj v kino peljem, pa na bazene itn. Drugi krščenki (sestri dojenčku - jaz stara 21 let) sem kupila svečo, pregrinjala in denar na varčevalno knjižico (skupaj s še eno mlajšo sestro, ker sva dve botri). Bi pa rekla tako kot Dragička: praznih rok tudi slučajno kam ne grem, če imam denar kupim večje darilo, ko denarja nimam nekaj manjšega, pa ravno tako iz srca... Začetnica

Začetnica, še ena takšna. Sama zase pravim, da sem kristjan tako po vzgoji kot po prepričanju, ni pa mi všeč cerkvena organizacija kot institucija, ampak zato ne bom udrihala kar povprek. Zakramente sem naredila kot odrasla ravno zato, da sem lahko šla za krstno botro. In tako imam danes 3 krščence, same fantiče. Kupila pa sem za vse tri izredno praktična darila, za Nejca in Blaža avtosedeže, za Matica pa sem prispevala za polovico vozička.

Pomembna je simbolika, se čsito strinjam s tem, imajo pa vsi odprte račune, njihovi starši so to tudi odkrito povedali.

Ko pa nisem botra, kupim lončenega angelčka varuha in še kaj spečem, po posvetu s starši.

 

Sem mnenja, da ima leto 365 dni (+1), in da vsak dan nekaj ptorebujemo, zato rada obdarujem kar tako, ko nekaj vidim, seveda v okviru denarnih zmožnosti.

Loni Makaroni

Loni je napisal/a:

Sem mnenja, da ima leto 365 dni (+1), in da vsak dan nekaj ptorebujemo, zato rada obdarujem kar tako, ko nekaj vidim, seveda v okviru denarnih zmožnosti. Loni Makaroni [rozica]

To je to. Začetnica