Česa se pa vi najbolj bojite?

Am...am...am...saj mi je nerodno ampak če ve maturitetna komisja (ja moj bratec je zgobcal na ustnem iz angleščine)...bojim se namreč banan. Dobesedno kričm,če mi kdo z njimi skače pred faco,sploh pa z olupki...iiiiivvvv.Se mi vsi smejijo,ampak meni so res nekaj najhujšega... Ampak moj stric se pa boji gumbov...poznam žensko ki s eboji kumar...pa še veliko je nenavadnih strahov Roncolino

Žabe, krastače... to je

Ne vem zakaj in od kje ta strah. Vem da nič ne naredijo, da so koristne, ... ampak ne gre in ne gre.

Je pa situacija precej huda . Imam kup dogodivščin s temi bitji. Doma smo na robu vasi, zraven imamo kamnosek, kjer se žabe in krastače razmnožujejo.

Neke noči (tam nekje 4 ura zjutraj) sem prišla domov in na predpražniku me je čakala krota. Na vse načine sem klicala očija (spijo v podstrešni sobi) da mi je prišel umaknit to zver, da sem šla lahko spat.

Če je povožena na cesti, zamižim in tečem mimo.

Če je na cesti in sem v avtu, VEDNO dvignem noge ko se peljem čez in v trebuhu me kar zvije.

Aha, pa še ena zgodbica:

Nekoč sem šla po prijateljico z avtom. Ker sva bili že malce pozni, sva se odločili da greva po bližnjici. Skoraj na cilju pa je odsek, kjer mrgoli krastač po cesti. Tisti kraj je znan po tem. Tisti večer jih je bilo tooooooooliko, da niti s kolesom ne bi mogel priti čez, ne da bi kakšno povozil.

Mene je zagrabila panika.... obrnila sem, in nato sva se odpeljali nazaj, pa po glavni cesti do cilja. Zamudili sva ... precej

 

Drugače pa ... me je blazno strah različnih nepomembnih stvari, od poroda naprej.

Naprimer... kot velika ljubiteljica potapljanja, ne grem plavat v morju - oziroma samo po nizki vodi. Potapljam pa se komot - z veseljem.

Od poroda naprej ne grem v gozd, ker se bojim... še sama ne vem česa.

Zvečer ne odnašam smeti oz. raje sploh ne grem iz hiše ko se zmrači...

Torej en velik strahopetec.

 

Da ne omenjam, da se nikoli ne bi peljala z letalom,....

 

MM

mene je groza močerada - verjetno zato, ker mi ga je v mladosti brat enkrat vrgel za vrat. Odrevenim, ko ga vidim!

Ava

Zgleda da imamo vsi tako srečo, okoli naše hiše tudi kar mrgoli lazarjev, ker je okoli in okoli beton, prijazno prilezejo na prag... No še dobro da Roncolino ne žvi v afriki :) nitta

[citat=--morska medvedka--]Drugače pa ... me je blazno strah različnih nepomembnih stvari, od poroda naprej. MM, to je blo verjetno mal drugač mišljeno, kot se bere, ane Sicer, mene je bilo pa vedno strah balonov. Bog ne daj, da kakšen poči v moji bližini. Nena http://www.moj-album.com/uredi/bena/11481476

...prepira...

peter

Evo, jaz sem korajžen: poroda me ni nič strah ( le da nisem v bližini ), strah me je tudi, kot jade, da mi ne zmanjka čokolade ( na kaj bom potem lovil miši ), strah me je tudi zobozdravnikov, zdravnikov in vsega medicinskega osebja ( oprosti jade ), posebej me je pa strah vsakršnega špikanja.

ežoj

Mene je strah inekcijskih igel. Že parkrat, ko so mi vzeli kri, sem skup padla. Ne vem pa zakaj taka reakcija mojega telesa. Res me je strah, vendar sem še vsakič odkorakala ven iz ambulante in mi je šele zunaj na hodniku postalo slabo. Začne mi šumeti v ušesih, megli se mi pred očmi in obležim. Nazadnje sem se zleknila na klopci v čakalnici in sta me sestri odkrili, ko sem se že prebujala. Potem pa ležat in noge v luft.

Tisti, ki ste iz stroke: zakaj je tako?

 

Aja, pajkov se tudi bojim. Nikakor pa ne omedlim, ko kakšnega vidim Samo vreščim

Mislim, da je edina stvar, ki se je RES bojim, vojna.

jasna

prometne nesreče veverica