Fast food-hitra hrena

Ognjic, ne fantaziram in ne pretiravam. Pretiravate ve, ki imate ze odrasle otroke, ali pa tiste , ki jih sploh nimate. Dejstvo na tej kulinariki je, da ce nekdo prosi za pomoc, potem dobi pametovanje tistih, ki se jih sploh ne tice. Ce pac ne zelis pomagat, preskoci temo pa je stvar resena. A ne obstaja ze nekaj casa tu gor filter? In Ognjic, ne mi rect, da je tvoj otrok naredil solo brez kakrsnekoli tvoje pomoci???? Pa kje pravzaprav si jemljete pravico, da nekomu dopovedujete, kako mora vzgajat svojega otroka, kdaj mu pomagat in kdaj ne? Kje pa je potem sploh meja, starostna ali pa ne vem kaksna, da svojemu otroku lahko pomagas, potem pa ne smes vec? Oz. katere so stvari, ki jih otroku lahko pomagam? Sprasujem vas, ki imate ze odrasle otroke in izgleda da tudi vec izkusenj. Tanci je prosila samo za pomoc, ce bo pa ona naredila otroku plakat ali karkoli ze se pa nas ne tice vec. To se bodo pa ze oni sami doma zmenil. In zatret nekoga v kali, ze pri 6. postu, se mi zdi pa res mal smesno... Mamamia, nekatere tu gor sploh ne rabijo polne lune. So kar naprej negativno nastrojene. Sara_k, tudi jaz se podpisem pod tvoj post. vida70

Kakor gledaš na svet, tako se ti odraža. Spodnja zgodba je zgovorna, sem jo potegnila z enega starega foruma.

 

Velik potepuški pes se je znašel v nenavadni sobi: vse stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali. Ves presenečen je v trenutku spoznal, da ga je obkrožila cela tolpa psov. V jezi in strahu je začel kazati zobe, renčati in lajati. Psi okoli njega so, normalno, ponavljali za njim: renčali so in kazali zobe. Da bi se ubranil pred napadom, se je pes začel vrtoglavo hitro vrteti okoli svoje osi, dokler ni z vso silo planil v enega od namišljenih napadalnih psov. Napol mrtev in krvav se je sredi razbitega ogledala zgrudil na tla. Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno pomahal z repom, bi ga vsi psi sprejeli prijazno.

 

Jaz običajno "pomaham z repom".

 

Mamamia

mamamia

Mamamia,

bolj ne bi mogla zadeti bistva.  

 

Na tem forumu sem se naučila:

- vsak, ki razmišlja drugače kot jaz, me s tem še ne napada

- včasih se s kakšno izjavo ne strinjam, ampak kdo ve, morda se tudi z mojo kdo ne

- če postavim vprašanje, moram biti pripravljena na različne odgovore in ni prav, da napadam tiste, ki mi niso všeč

- velika večina mnenj je napisana dobronamerno, zato je prav, da jih tako tudi gledam

 

No, jaz tudi v življenju maham z repkom. Če pa je takooooooo lepoooooooo!

jasna

vida70 je napisal/a:

In preden sploh podajate svoja mnenja, ste se vprasale, ali so to mogoci otroci, ki rabijo malo vec pomoci kot ostali njihovi sovrstniki? Pa tu leta sploh niso pomembna. Mogoce imajo zdravstvene probleme, ali pa kaj drugega. A mora res vsak na kulinariki najprej opisat svojega otroka v smislu kaj je zmozen in cesa ne, predno prosi za pomoc? Mogoce je tu gor tud kaksna mama, ki ima otroka s posebnimi potrebami, pa ve tega ne veste, ampak kar dolocite, da daje otroku potuho in cesa vse naj bi bil otrok zmozen pri teh in teh letih. Mimogrede, komu pa je ta mama dolzna se razlagat, da njen otrok rabi malo vec pozornosti, ki pa ji ne recemo potuha, ampak pomoc pri ucenju in delu??? Upam, da se boste res zamislile predno takoj obsodite naslednji klic na pomoc. vida70

Verjamem, da otroci, ki res potrebujejo učno pomoč, to dobijo v šoli. (In tudi starši dobijo pomoč, kako takim otrokom pomagati-govorim iz lastnih izkušenj, kot priložnostna"inštruktorica" takemu fantu ). In da učitelji z njimi delajo tako, da jim za izdelavo seminarskih nalog ter plakatov ni potreben "copy-paste" z raznih forumov. To otrokom, ki potrebujejo veliko časa, da osvojijo že bazično znanje ne "pomaga" prav nič. mamaF - Mojca

MamaF, tako se govori!!

LP

cervus

sara_k je napisal/a:

.Je pa res,da v veliki večini podajajo mnenje tudi ženske,ki nimajo otrok. Načeloma so taka mnenja nična.sara_k

No, nekateri res nimajo/mo otrok, imajo/mo pa zato nekaj desetletij profesionalnih delovnih izkušenj z njimi, z vso možno šrirno (delavnosti, zavzetosti, lenobe, razvajenosti,....) otrok in njihovih staršev. In smo - pa če ti lahko to verjameš in dojameš ali pa ne - ravno zato mnogo manj pristranski.

rimljanka - zasebno mnenje

mamamia je napisal/a:

Kakor gledaš na svet, tako se ti odraža. ............................... Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno pomahal z repom, bi ga vsi psi sprejeli prijazno.   Jaz običajno "pomaham z repom".   Mamamia mamamia

Bravo, mamamia! Tole zgodbo bi včasih lahko imeli na vrhu portala (da ne bi pozabali pomahati ob vstopu). mamaF - Mojca

...imam dva krasna otroka kakrsne si starsi lahko samo zelijo...to nemalokrat slisim in berem,tudi na tem forumu. Naj mi gospe ne zamerijo,tudi jaz imam dva,ampak ce si to res zasluzijo, naj ju hvalijo drugi in ne lastna mati. Na neki okrogli mizi o mladinski problematiki je novinar postavil starsem vprasanje: "Vsi ste izjavili, da imate cudovite ,pridne otroke, kje pa so potem " lastniki" divjakov,drogirancev,razvajancev in lenuhov ki prestavjlajo ( ker velik) del danasnje mladine? Zdi se mi namrec da smo danasnji starsi prevec zagledani v svoje otroke, pristranski in zascitniski in jim s tem popolnoma nezavedno zelo zelo skodimo". Tisina.Nobenega odgovora. Strinjam se z Rimljanko in ycrno. Seveda so izjeme in tem se je treba bolj posvetiti.Ampak le izjemoma. Otroke imam rada a jih prav zato ucim, da so cimbolj samostojni, pravijo tudi, da sem prestroga.Morda zato,ker se zavedam,da bodo prekmalu odrasli in svet takrat do njih ne bo ne prijazen ,se manj prizanesljiv. (namesto psa,ki maha z repom) kozamurnik Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 23. sep 2008 05:45:04

  Z nekaterimi med vami pa se res 100 % strinjam!

Nena

 

Nena-morje

Mammamia - čudovit odgovor - sem si ga kar spravila. Nimamo namena pametovati kar tako. Otroku je včasih tudi treba na nek način dopovedati (včasih tudi zgrda), da starši sicer znamo rešiti njegovo domačo nalogo z levo roko in bi bilo to narejeno v nekaj minutah, je pa zelo dobro, če svoje domače naloge rešuje sam, saj s tem razgiba malo možgančke in si tudi snov lažje in hitreje zapomni. Starši pa smo tisti, ki mu MORAMO stati ob strani, ga spodbujati, mu svetovati.... Tudi sama sem se ob tem pisanju vprašala, kaj pa če ta otrok potrebuje res nekoliko več pomoči in asistence staršev. To morajo po svoji vesti starši sami razčistiti z otrokom in verjamem, da bo temu tudi tako. Me je pa malo zbodlo pisanje Kozamurnika: "Vsi ste izjavili, da imate cudovite ,pridne otroke, kje pa so potem " lastniki" divjakov,drogirancev,razvajancev in lenuhov ki prestavjlajo ( ker velik) del danasnje mladine? Zdi se mi namrec da smo danasnji starsi prevec zagledani v svoje otroke, pristranski in zascitniski in jim s tem popolnoma nezavedno zelo zelo skodimo". Vse prevečkrat stvari posplošujemo. Sem odločno proti temu, da starši do onemoglosti zagovarjajo svoje otroke, tudi če vedo, da je v učiteljevih besedah veliko resnice. Takrat ponavadi pomaga le pogovor na šest oči (učitelj, starši, otrok), brez velike galame - trezno. Strinjam se s tem, da starši svoje otroke poznamo z ene strani, v družbi so lahko čisto drugačni in te plati ne poznamo. Po drugi strani, pa smo starši tudi dolžni zaščititi svoje otroke - nekoč je poznana pedagoginja rekla , da so slabi starši tisti, ki svojega otroka ne zagovorijo pred učiteljem, če pa vedo, da so promblemi res hudi, so se dolžni o tem pogovoriti in pametno stati na otrokovi strani, nikakor pa se proti otroku ne smejo postaviti na učiteljevo stran. tedi