Odločanje za potomce

veverica je napisal/a:

Vendelina, po mojem mnenju, je 300% razlika, če imaš pri 45-tih prvega ali tretjega otroka. veverica

Veverica, medicina ti da prav. Telo drugače reagira. Vseeno pa to tveganje, ki nastaja, ženska sama zavestno sprejme in torej odgovarja za posledice, saj je navsezadnje najnevarnejše zanjo samo (poleg višje možnosti otroka za razne dedne napake). Količina energije in potrpljenja seveda ni odvisna (samo) od let, je pa navadno tako, da ljudje pri 50+ začnejo malo čutit kosti, ko grejo po stopnicah, narava pač dela svoje. Super, da se meja pomika navzgor, vendar še vedno pač čisto ne moremo pretentat narave. Mislim, da ima prav psihologinja, ki predava v materinski šoli in pravi, da če imaš rad svojega otroka in sebe, potem ne moreš naredit nobene drastične napake. Majne napakice pa itak vsi delamo, (pri vseh letih), ampak te niso odločilne in ne puščajo nekih hudih posledic in traum. Veri

[/citat]Veliko mojih kolegov je imelo mlade starse, ki so takrat, ko so bili majhni, delali hiso. Kaj pravijo? Da od starsev niso imeli nicesar, saj so ti ves svoj prosti cas vlozili v hiso, tam so morali biti tam vse popoldneve, vikende, in se sedaj kar naprej nekaj vlagajo,.... LP, R.[/citat] Moji starši so bili mladi, delali so hišo, mi smo pa bili vedno zraven - vse popoldneve, vikende, prosti čas... Tako da ne morem reči, da smo bili za kaj prikrajšani. Moja mama se je rodila materi pri 42. letih. In ji je hudo, ker od mame ni imela nič, zgodaj je zbolela in umrla. Ša danes pogosto sanja o njej. No, ima pa toliko bratov in sester, da je vedno pestro. Meni se zdi lepo, da tukaj vsaka zagovarja svojo pot. Nisem pričakovala, da bo karieristka tukaj zagovarjala mlade mamice, nisem pričakovala, da bo mlada mamica napisala, da ji je žal, da ni najprej naredila kariero in da je imela otroke prezgodaj. To pomeni, da ste vse zadovoljne s potjo, ki ste jo izbrale oz. če lahko uporabim železniško metaforo;), da se vozite s pravim vlakom - vsaj za zdaj, na žalost pa nihče ne pozna kje se pot konča. matilda

matilda je napisal/a:

Moja mama se je rodila materi pri 42. letih. In ji je hudo, ker od mame ni imela nič, zgodaj je zbolela in umrla. matilda

Mati mojega moza je imela 25 let in je umrla pri 46. Moja mami me je imela pri 38ih in je se vedno zelo vitalna (vcasih se mi zdi da celo bolj kot jaz ) Tako da mlad/star stars ni nobeno zagotovilo. Tudi mladi umirajo. LP, R.

rebecca je napisal/a:

Moji sovrstniki imajo vec ali manj odrasle otroke, vecina jih je najstnikov. Zdaj naj bi bilo konec odrekanja in bi si lahko privoscili izlete in druge uzitke. Pa temu ni tako. Zdaj ponovno stiskajo pas in urejajo stanovanje - sedaj zase, ker so loceni. LP, R.

Rebecca, v večini se strinjam s tabo in lepo je slišati, da v svojem materinstvu uživaš, kot se le da. Tale odstavek sem izbala samo zaradi ene besede: odrekanje - ta se pojavlja v zvezi z otroki še v dosti drugih postih. Ne vem, zakaj je razmišljanje, da se z družinskim življenjem začne "odrekanje".....ko pa otroci odrastejo, naj bi bilo konec "odrekanja". Ne razumem - odrekanje - čemu? Denarju, ki bi ga sicer lahko porabil samo zase in za izključno svoje potrebe? Času, ki bi bil samo tvoj? Pa vendar - ko se odločimo za partnerstvo z nekom, ko začnemo z njim delti svoj čas, prostor, ko nenazadnje skupaj trošimo denar, za skupne potrebe - je to res odrekanje? Ali to počnemo zato, ker nam je tako všeč, ker z nekom radi sobivamo, ker ga ljubimo, ker nas to osrečuje? In ko imamo otroke, je tisti čas in prostor, ki ga živimo skupaj z njimi - "odrečen", žrtvovan čas? Kaj so koncerti, izleti, potovanja, nakupovanje skupaj z družinskimi člani kaj manj vredni kot tisti, ki smo jih ali jih bomo opravili sami, "končno svobodni"? Kaj ne sprejemamo so-bivanja z nekom v lastni družini kot obogatitev? A čas, ki ga namenimo skrbi za otroke, partnerja, za druženje in ljubezen ni nekaj smiselnega, nekaj, kar je del nas - ker tako želimo - ali je tudi to "odrekanje"? Pa če se omejimo na denar in čas - je denar, ki ga namenimo za npr. nakup darila prijatelju, staršem, otrokom, zato, ker sami tako želimo, ker radi poklanjamo, ker to osreči nas in obdarovanca - odrekanje? Je prostovoljna pomoč ljudem na npr. kriznih telefonih, ki jo nudimo v svojem prostem času tudi odrekanje? Ali je vse to bogatenje našega življenja? Po mojem je to drugo! Mislim, da bi bilo prav, da svoje življenje sprejemamo takšno, kot nam je dano, brez slabih občutkov, da smo se zato, ker smo eno izbrali, drugemu morali odreči. mamaF - Mojca

rebecca je napisal/a:

Tako da mlad/star stars ni nobeno zagotovilo. Tudi mladi umirajo.

No, pa saj če gremo gledat zdaj kaj je zagotovljeno in kaj ne... Potem je vse pisanje, vsi razlogi za in proti v tej temi brezveze. Nobeno zagotovilo ni, da ustvariš kariero in da boš potem imel urejeno finančno stanje. Nobeno zagotovilo ni, da boš pri 40 letih bolj potrpežljiv ali pa manj od onih smrkelj, ki itak samo kadijo in imajo razpuščene otroke. Tudi to, da bo otrok bolj ali manj zdrav pri enih ali drugih. Da bo bolj ali manj vzgojen, pameten, preskrbljen... Nobeno zagotovilo ni, da boš lahko zanosil pri 20 letih in da ne boš mogel pri 50. Niti da bo partner ostal večno s tabo, pa neglede na to, ali bosta otroka imela pri 20 ali 40 letih... Torej nobenih zagotovil. Samo dejstvo, da evolucijske spremembe niso enako hitre kot družbene. Medicina včasih lahko pomaga, včasih ne. Vse ostalo pa je odvisno od vsakega posameznika. Tistega, ki spoštuje mene in moje odločitve, spoštujem tudi jaz. matilda

[citat=--mamaF--][citat=--rebecca--] Ne vem, zakaj je razmišljanje, da se z družinskim življenjem začne "odrekanje".....ko pa otroci odrastejo, naj bi bilo konec "odrekanja". Ne razumem - odrekanje - čemu? Denarju, ki bi ga sicer lahko porabil samo zase in za izključno svoje potrebe? Času, ki bi bil samo tvoj? mamaF - Mojca[/citat] A veš, mamaF, ti imaš en - iščem besedo - luksuz, privilegij - da ti v življenjskem stilu, ki si si ga izbrala, ni treba imeti veliko stikov z ljudmi, s katerimi imaš malo ali pa nič skupnega. Vsaj tako te jaz doživljam na podlagi tvojega pisanja. BTW, meni je tvoj življenjski stil blazno atraktiven, a kaj ko, revica, z likovnim talentom bolj slabo stojim In zato se sprašuješ, zakaj neke stvari, ki so tebi (meni tudi, tu zelo po istih notah prepevava) samorazlagalne, drugim niso. Jim pač niso. Tako kot nekdo zloži kakšno mnenje o naši družbeni stvarnosti, pri katerem ti samo zazijaš in so usta odprta (okej, od nedelje naprej bo bolje), tako nekdo drug tudi svojo vlogo v življenju in družini razume popolnoma drugače kot ti. So pač ljudje, ki "ne grejo nikamor zvečer ven, ker imajo otroka" in iz tega izvedejo sporočilo, da so žrtve. Kdor želi biti žrtev, bo vedno, samo načini, da bo svoje žrtveno pozicjo definiral bodo različni: enkrat bodo otroci, enkrat partner, enkrat služba, enkrat klimatske spremembe ....vsi možni zunanji faktorji, samo on/ona sam/a nikoli ne. Ti imaš verjetno srečo, da nimaš bližnjega stika s takimi duhovno praznimi osebki - jaz jih po službeni dolžnosti srečujem non-stop. Bože moj, pač to spada v paket, ki sem ga sama izbrala - se pač potrudim, da take praznote ne puščajo globjih sledi v mojem življenju. Anyway, pustiva bridke misli, Liga prvakov se je začela!!!! Vendelina jr.

Vlado je napisal/a:

Gurenc je napisal/a: ...... Me pares zanima,kako pri 40-ih letih 1 leto ali še več lahko vstajaš ponoči, zjutraj pa v službo? Gurenc Prav fino! lp Vlado Saj nisem mislila sarkastično,da ne bo pomote Res pa je, da smo pač eni pri "naših" letih postali razvajeni...... Otroci nas ohranjajo mlade. Dostikrat sem na skrivaj kar nevoščljiva...ko te male ročice objamejo,ko ti malček pride v naročje po tolažbo,......... Upam samo, da moj tavelik ne bo šel po stopinjah staršev......potem bom pa že babica kmalu

Gurenc

Vendelina, moj tast je en tak razgledan, razumen možakar, ki je vedno dobre volje. In za "ljudi žrtve" je skoval eno tako definicijo: To so ljudje, ki doživljajo ZADOVOLJSTVO v NEZADOVOLJSTVU. In so od tega odvisni. Sicer pa vem, oz. zmeraj bolj spoznavam, da je življenjski optimizem in določena mera samozavesti ali kako bi še drugače definirali tak "lajf-stajl" res privilegij. Pa dajva uživat v tem - zadovoljstvu! Hladno pivo, grcikalice, Liga prvakov, pa ljubi, ki pogreje posteljo, kaj čemo še več! mamaF - Mojca

Da ne odpiram nove teme, se bom kr sm vključla, sej je nekako povezano. Prosila bi za pomoč in sicer: Sem na bolniški, ker pričakujem drugega otroka v začetku decembra. Naslednji teden mi poteče pogodba na šihtu in danes mi je moja delodajalka sporočila, da mi ne bodo podaljšali pogodbe. Zaposlena sem bila točno eno leto. Zdaj pa me zanima ali mi pripada porodniška v isti višini kot, če bi bila še naprej tam in ne na zavodu? Kaj za odmero porodniške se gleda stanje zadnjega leta ali zadnjih treh mesecev? Res lepo prosim za odgovore in se opravičujem, če sem prekinla temo. Bertulina

Vendelina jr. je napisal/a:

So pač ljudje, ki "ne grejo nikamor zvečer ven, ker imajo otroka" in iz tega izvedejo sporočilo, da so žrtve. Kdor želi biti žrtev, bo vedno, samo načini, da bo svoje žrtveno pozicjo definiral bodo različni: enkrat bodo otroci, enkrat partner, enkrat služba, enkrat klimatske spremembe ....vsi možni zunanji faktorji, samo on/ona sam/a nikoli ne. Vendelina jr.

No, končno se enkrat strinjava! Isto je z denarjem:" bi imel otroke, pa kaj, ko imava samo po 800E na mesec..." Zato pa pravim, da najemniško stanovanje in služba za določen čas NISTA razloga za to, da nimaš otrok! To je izgovor, razlog je pa nekje drugje. Je pa lažje lagat sam sebi, če drugi lažejo s tabo... Zato sem se tudi oglasila. bertulina v porodniško se ti bo štelo povprečje zadnjih 12 plač pred nastopom porodniške. Če bo v teh 12 plač prišla tudi kakšna iz zavoda, boš imela pač malo nižjo porodniško, prav dosti pa ne bo vplivalo, ker bo to kvečjemu 1/12. Lahko pa greš na porodniško prej, ne šele 28 dni pred PDP, ampak že 42 dni pred PDP (seveda se ti potem tudi konča prej), ampak v tem primeru se ti bo spet štelo 12 preteklih plač in bojo vse "zaposlene" in se ti verjetno bolj splača. Tako je naredila moja prijateljica, ki se ji je tudi pogodba iztekla pred nastopom porodniške. Veri