Študij

Zame so izkušnje in razširjena obzorja, ki ti jih da študij, pomembnejši od znanja. In ker nam nekateri znanstveniki obljubljajo, da bomo živeli 150 let (bohnedaj; a si predstavljate, da bi imeli 120 let delovne dobe:), si prava mladenka. Tudi v trenutnem realnem času nikakor nisi prestara za študij. Bistvo študija je, da ti odpira nove možnosti; imaš večjo izbiro, kaj boš delala. To pa močno odtehta zahtevan denar za šolnino. Nikakor ne oklevaj. Korajža velja (ko smo ravno v predvolilnem času:) mimika

no zdaj sem se vpisala. problem pa je nastal ko nevem kako naj po 20-ih letih pristopim k učenju. dobili smo skripto z 150 stranmi in kaj naj zdaj z njo? sem čist izgubljena. kar sem prebrala mi je šlo iz glave. sem se odločila, da napišem vse odgovore na vprašanja, ki so na koncu skripte in se iz zapiskov potem učim. predmet je pa poslovno računovodstvo.doborodošli nasveti kako možgane spraviti v pogon. hvala inlp zala36

Meni je vedno pomagalo, da sem najprej prebrala kazalo. Osnovna poglavja kot prvo, potem alinee pri posameznih poglavjih. Sem si vse lepo prepisala na papir, da sem si lažje zapomnila. Ko sem imela osnovno "ogrodje" v glavi, sem pa šla brat skripte in si sproti delat izpiske. Je šlo lepo odogovarjat na izpitih, ne glede na to, ali so profesorji zahtevali zgolj naštevanje alinej ali jih je zanimala tudi vsebina. In vedno, ko sem opazila, da mi koncentracija popušča (več kot tri ure nisem nikdar vzdržala pri študiju), sem si vzela malo odmora, vmes kaj popila ali pojedla, se sprehodila, potem pa dalje.

 

Mamamia

mamamia

Zala36, nič se ne boj. To, kar se ti je zgodilo, je nekaj najbolj normalnega. Ta šok se je zgodil vsem, ki smo resno hoteli študirati in se je potem zgodila panika, ker tega nismo znali - in vsi, ki smo diplomirali, smo se s tem uspešno spopadli, tisti, ki se pa niso, pa niso diplomirali. Desetletje in več pavze od takrat, ko si se zadnjič kaj učila, nima s tem kakšne silne zveze. Štos je v razumevanju razlike razlike med študijem in učenjem. Študij pomeni naslednje: branje obvezne in priporočene literature paralelno s potekom predavanj in potem je treba nekaj časa, da si pač nabereš kondicijo v hitrem branju in procesiranju. Hkrati s tem hodiš na predavanja in se naučiš delati izpiske s predavanj. Kvalitetni izpiski se delajo tako, da lepo poslušaš predavatelja in poskušaš strukturirati, kaj je povedal in to potem prenesti na papir. Za božjo voljo, ne kot faksovske kokice, ki so skoraj stenografirale na predavanjih...ni treba noro stenografirati, ker se s tem samo izgublja energija. Poslušaj, sledi misli, zapiši si miselne vzorce. Jaz sem si stvari zapisovala tako, da sem na prazen A4 (zvezki niso bili nikoli my cup of tea) na sredini napisala naslov teme, potem sem pa levo desno v kvadratke pisala miselne vzorce in puščice in......je to metodo precej letnika kopiralo, ker se je izkazala za izvrstno (te pa ne prepričujem, da delaj tako). Pa če boš sproti brala tisto, kar je navedno pod priporočena literatura, boš lažje sledila predavanjem. S tako disciplino prideš po kakih štirih tednih lepo v ritem. Pa sprašuj asistente in predavatelje, hodi na govorilne ure, povej profesorju, če kaj ne gre /so tam zato, da ti pomagajo), skratka izkoristi možnosti, ki se ponujajo. Skripta (je slovenjena množina od "scripto"=zapis) se bere na koncu, nekaj časa pred izpitom, ker je v skripta zgolj koncentrat materije. In se je brezveze učiti koncentrat, če ne veš, iz česa vsega se koncentrat pobira. Drugače je pa stvar taka, da je treba za vsak družboslovni študij natrenirati kondicijo, ko se na dan prebere minimalno 100 strani literature in iz tega naredi normalen povzetek. Skratka, beri članke in knjige v komadu in dokler ne prebereš vsaj 50 strani NE DELAJ IZPISKOV - šele po petdesetki se to splača delati. Pa srečno. Vendelina jr.

Tudi jaz sem se letos odločila za magistrski študij, pa sem stara 30 let. Pred enim letom sem šele diplomirala (izredni študij, sem zraven skoz na knjigo delala). In sem si letos rekla, da mi pač nekaj manjka, saj sem se zraven v tem letu učila francoščine, ampak mislim, da sem se pravilno odločila, da grem še malo naprej. Francoščina bo pač leto ali dve malo počakala. Malo me sicer grabi panika, ampak, če sem se do diplome prigrizla, ni vrag, da ne bi tudi tole naredila. By the way, Vendelina, tvoj zgornji nasvet je odličen. Si ga bom zapomnila - mogoče mi pride prav - Hvala! Moycaa

[citat=--Vendelina jr.--] Skripta (je slovenjena množina od "scripto"=zapis)  

Skripta so seveda množina od scriptum (mimogrede, množina je grška).

Scriptio pomeni res pisanje, opisovanje, opis ali spisan govor, množina tega samostalnika ženskega spola je scriptionis, bi to verjetno slovenili kot skriptione.

Scripto pa seveda ni nič.

nola