Študij

Jaz sem lani končala študij, to je pri 45 letih. Letos bi se pri uveljavitvi plačnega sistem krepko kesala, če ne bi šla študirat, kajti v javnem sektorju se plačuje izobrazba in ne delo. Tudi brez izobrazbe lahko delaš vse, le plačati te ne morejo. Tako da kar korajžno, pa še spominske celice se obnovijo. V začetku si malo zmeden, na koncu pa mi je bilo kar žal, da se je končalo. LP zoja2

Veselo na delo pa študirat

Drejček

Kjer je volja je pot in tudi dosežen cilj

kobra 1

Malo zaradi tega finega plačnega sistema,malo za svojo dušo,malo za dokaz,da moji možgani zmorejo (mož se sedaj dodatno izpopolnjuje) grem tudi jaz prihodnje leto študirat.Vse smo preračunal-finance-oba imava tri izmensko delo-hčerka je v začetku osnovne šole-stari starši daleč-lani kupila hiško-upava še na naraščaj.Mi bo kdo reku da sem mal trk,trk,a vem da mi (nam) bo uspelo. ATNES

Vsekakor se vpiši, moj možiček se je tudi pri 40h, pa pridno študira, se mu obeta tudi boljša plača... Stroške mora kriti sam, ampak sodelavcu je pa uspelo, da mu firma da zraven... Enim pač rata! tulka

Zala nikakor ne! Nisi prestara. Če govorim iz svojih izkušenj, sem ravno zaradi let, življenskih izkušenj in delovne dobe imela kar nekaj prednosti pred tistimi, ki so se s področjem študija srečali prvič. Meni je uspelo , upam, da bo tudi diploma, ki še edina manjka, pod streho v parih mesecih in to bo moje darilo sami sebi za 40. rojstni dan. Do 50ega imam pa namen.....naredit še marsikaj, vključno z višjo stopnjo izobrazbe. Tako da, če imaš možnost, zagrabi, četudi si moraš tisti denar odtrgati od ust. Boš izjemno ponosna nase, pa tudi samozavest ti zrase in ponavadi tudi vrednost na trgu dela, kot se nekateri strokovno izražajo. Sicer pa pregovor pravi: če je volja, je tudi pot, če volje ni, se pa najde izgovor. Toplo priporočam in držim pesti, helenag

Nikoli ni prepozno. Zlasti zaradi tega, ker je popolnoma realno pričakovati, da bomo morali tisti v "srednjih letih" hoditi v službo do 70. leta, če bomo hoteli imeti kakšno normalno penzijo in če bomo morali zraven še živeti mularijo, ki bo do 30. leta ne bo zmogla živeti sama (je zdaj za diskusijo ali zmore ali noče...ampak pustimo to). In če kdo pri 36. letih in nekaj razmišlja o tem, če bi študiral - o tem se sploh ne razmišlja. Lepo se vpiši in lepo študiraj. Vendelina jr.

Tudi sama sem se pred dvema letoma ( pri 37 letih) odločila za magisterij. Bila sem med starejšimi. A ko vidiš, da imaš veliko več pojma kot vsi "mladički" ta občutek izgubiš. V službi mi trenutno ne bo nič pomagal se pa popolnoma strinjam z Jasno in njenimi stališči. Veliko pa ti bo študij pomagal tudi pri samozavesti. Si boš morala pa pomagati pri nekaterih obveznostih. Namreč študij pomeni tudi veliko odrekanj. sasah

20 let po maturi (torej pri 39 letih) sem se vpisala izredno na višjo šolo in sem jo tudi že končala. V letniku nas je približno polovica bilo "tastarih". Smo pa mi bolj rasturali, kot "tamladi". V roku smo končali, medtem, ko nekateri mladi še danes (po šestih letih) nimajo te diplome.

Kar pogumno!

stara

stara je napisal/a:

20 let po maturi (torej pri 39 letih) sem se vpisala izredno na višjo šolo in sem jo tudi že končala. V letniku nas je približno polovica bilo "tastarih". Smo pa mi bolj rasturali, kot "tamladi". V roku smo končali, medtem, ko nekateri mladi še danes (po šestih letih) nimajo te diplome. Kar pogumno! stara

ja "tastari " razturamo. Tudi v naši skupini je pol " tamladih" zabluzilo... Bodi ponosna nase in se vpiši. Ko pa vlagaš denar pa vedno pomisli v kaj ga vlagaš, Ti sama si si najboljša naložba in dobiček! anitram1 Sporočilo je spremenil(a) anitram1 dne 09. sep 2008 13:37:11