član od 20069217 sporočil
Jaz preprosto ne verjamem, da človek ne ve, kaj bi lepega želel osebi, ki jo ima rad. To ravno nima velike zveze z izobrazbo.
Verjamem pa, da je marsikoga ob tem, ko se mu nekje v mislih pojavijo ubesedene lepe želje, preprosto strah/sram, da bodo njegovi stavki zveneli preveč pocukrano....in kaj si bodo pa zdaj ljudje o tem mislili. In namesto tega, da bi prelil svoje misli v čestitko (ker jim ne zaupa - to je catch - če ne zaupaš svojim najbolj iskrenim mislim, kako si pa lahko sPLOH zaupaš?), išče plonkceglce okoli in okoli. Kar je vedno slabša varianta. In tudi, tisti, ki mu je čestitka namenjena, ta bo vedno (pa spet nima čisto nobene zveze z izobrazbo) instinktivno vedel, ali je tekst v čestitki pristen ali pa je od nekod prepisan.
Jaz navijam za iskrene misli. Morda bodo prvič malo robate, morda se, hvala bogu, ne bodo rimale, ampak potem, ko je enkrat led prebit, gre drugič, pa tretjič, pa n-tič precej lažje.
In zdaj, ladies, ki ste tako občutljive na eksplicinte izražene misli (in bolj malo, kadar vam kdo tule naroči, da mu kaj skopirate, pošljete ipd, pa še besede "prosim" ni v naročilu), malo razmislite, katera varianta čestitke je boljša. Pristna ali prepisana?
Vendelina jr.