član od 20044272 sporočil
Veliko, kot vedno in kot vedno mi ni bilo niti za 1E žal:) V primarni familiji smo se zmenili, da se letos bolj simbolično obdarujemo (česar se letos ni držal oče) in sem res večinoma dala nerazkošna ampak čisto normalna darila, vsi so pa bili veseli:
- očetu knjigo "V iskanju najmanjšega delca" (zato mi ne bi bilo nikoli žal denarja, ker je tako luštno slišat, ko te pokliče naslednji dan ves navdušen in reče, pa kje ti najdeš take knjige? Veš, tak lepo razloži te zapletene procese, bom lahko uporabil na predavanjih!)
- mami slamnate košarice za na morje (uživa v dekoraciji svojih domovanj, sploh takih bolj naravnih), pa dobi še igro "spomin" in poster z ribami, ker si je to ravno zaželela, ko je videla:)
- bratcu malo ponvico in dva noža (ja, vem, da se jih ne sme podarjat, ampak če kdo ne da nič na te vraže, je to on;), ker trenutno živi nekje malo bolj daleč in si sam kuha... Polg tega mu bom sešila prevleko za sedežno.
- bratovi punci sem naredila eno usnjeno peresnico in etui za očala.
- sestre ni blizu
- psička dobi pasje piškotke, ker smo vsi bolani, je morala malo počakat
- Ronja je dobila dve knjigici kartonki za male otročke, tri penaste žogice (čisto poceni zadeva, pa obilo smeha:) in eno igračko za v vodo (od babic in dedkov je dobila precej večje zadeve...), nič strašno dragega, saj ji zdaj več pomeni to, kdo se igra z njo in koliko časa kot s čim (čeprav so nove igračke vseeno dobrodošle pri radovednih otrocih:)
- midva sva dobila od mene igro "spomin" in sva se že parkrat šla in se mela suuuuper, tak da se je zelo splačala:)
- no, edino moj najljubši je pa dobil malo večje darilo: en dober fleš za fotoaparat (če ima fajn fotkič je škoda, da ne bi imel fleša in pozimi ne bi bile slike dobre, ker notri ni dovolj svetlobe...) in pa najnovejšo knjigo od Šeruge (eno knjigo vedno dobi od mene, ker revež kot mali nikoli ni dobil nobene knjige, pa si jo je vedno želel...), no pa še eno šalco za v službo, veliko - pollitrsko z ribicami:), da bo veliko pil v službi in se ga bolezen bala, hehe.
Darila za njegove je v gl. kupoval on, razen za nečaka sem jaz, ker sem pač itak šla po igračke za vse otroke, ki jih poznava. Nečak je dobil lesene pobarvane "kocke" različnih oblik, njegova mami prt in kavo, oče ribiško palico, brat in njegova punca pa 4 knjige, ki sta si jih želela in gasilni aparat za v avto, ker se veliko vozijo sem pa tja (edino darilo, za katerega upava, da ga ne bojo nikoli uporabili:)
Vsi ti in še vsi ostali so dobili pa še take male novoletne tortice, ki sem jih naredila če jih ljubi poslika, jih boste videli;)
Koliko je vse to skup prišlo, nimam pojma, sigurno pol moje plače, ampak kot sem rekla, meni se to ne zdi čisto nič narobe. Narobe se mi zdi, če daš, pa nočeš dat, ali daš kar nekaj, samo zato, da daš. Ne maram obdarovanj, ki so prisiljena - ko ljudi niti ne poznaš, pa jim moraš dat karnekaj, samo da je, ker se pač spodobi, čeprav nimaš pojma, kaj jim je všeč, kakšen stil imajo...
Če daš nekaj, kar si premislil, kar si drugi želi ali veš, da bo vesel, potem pa se mi to zdi najboljša naložba;) Sploh če daš nekomu, ki ga imaš rad! Gledat ga/jo, kako ima potem s tem veselje, je pa sploh super!
PS: rajši dajem za darila stvari, ki jih sicer ta človek ne bi imel: bodisi si jih ne bi privoščil (recimo lubijev fleš, taščin prt), ali sploh ne bi vedel zanje, da to obstaja (recimo očetova knjiga), ali se ne bi spomnil, da bi bilo to dobro met (gasilni aparat), bodisi ne bi znal zbrat (recimo ponvica za bratca, ker pač ne ve, na kaj je dobro gledat;) ali ribiška palca, kjer so strokovnjaki vse preštudirali, kak mora bit in kaka ne sme bit;), ali pa jih je nemogoče kupit (recimo peresnica za bratovo punco, ker je pač handmade;) in taka, kot so ji jo nekoč ukradli...)
Podarjanje stvari, ki bi jih tako ali tako kupil, je zame izhod v zadnji sili, če človeka res ne poznam, pa bi mu vseeno rada naredila veselje in mu nočem navlečt neke šare;) - pa pač rajši kupim nekaj, kar vem, da vsaj uporablja... Pa še takrat navadno rajši tvegam in naredim nekaj takega, kar je vsaj malo drugačno in upam, da mu bo všeč:) PO navadi se ne zmotim;)
Veri