ajetam, obstajajo hibiskusi, ki so grmi in prezimijo zunaj, so pa tudi taki, ki so na nizke temperature ZELO občuljivi.
Tale, recimo, je prezimno trden, listopaden. Obstaja v beli, rožnatih, roza, vojoličnih in še kakšnih odtenkih. Marsikje jih vidimo kot nestriženo živo mejo.
http://www.omorika.si/pics/galerija_avgust/Hibiscus
http://www.omorika.si/pics/grmovnice/Hibiscus_syrac
In še predstavnik tistih, ki jih temperature že proti nič st. C prizadanejo, so torej čez zimo obvezno noter: http://www.agraria.org/piantedavaso/hibiscus_rosasin
http://www.bio-gaertner.de/Images/Photos/Bot
Danes ima naš odprtih 21 cvetov. Pozimi je z njim seveda križ, ker je težko najti primeren prostor. Pa se potrudim, celo poletje poplača trud z množico cvetov.
Toliko, da ne bo zmede.
In - ajetam, verjemi, da korenine ne pomrznejo, razen, če bi bila zemlja v koritih zelo, zelo mokra, v tem primeru, bi morda res lahko prišlo do poškodb korenin zaradi zmrzali. A še nisi nikoli opazila na ulicah, trgih, okoli gostiln, kjerkoli na javnih mestih pač, takih korit s trajnicami? In seveda na pokopališčih so tudi rastlin ev podobnih razmerah.
Če sadimo rastline, ki sodijo v naše podnebne razmere, potem seveda ni problemov. Banan, bugenvileje, limon, lovora, rožmarina, pistacij in takega pa sevda ne moreš pustiti zunaj.
In še to: včasih so v knjigah čudni nasveti, ker so knjige pač prevedene in izvirajo iz krajev, kjer so zelo drugačne razmere kot pri nas. Potem v take priročniku prebereš recimo, kako paradižnik uspeva le v steklenjaku, zunaj pa ne.

rimljanka