Naj opišem današnje novoletno kosilo bolj na dolgo, nekako spada zraven. V glavnem, po včerajšnjem skoraj 12 urnem poplesavanju v kuhinji, ko je vse teklo gladko in mirno, se je novo leto začelo bolj slabo. Takoj zjutraj nas je sredi dnevne sobe pričakala "nesreča", ki se je zgodila našemu višavčku (očitno so ga ognjemeti bolj znervirali kot sem mislila). Nato smo pri zajtrku želeli jesti francosko od včerajšnje večerje, nakar se spomnim, da je ostala na balkonu.
Tam je ostala tudi sarma in nenamazana rulada (mož je včeraj rekel "pa daj no, jo boš jutri namazala, vsedi se zdaj malo"). Smo imeli sladoled z okusom francoska solata. Rulado sem odtajala na radioatorju. Ko sem jo hotela odviti, se je biskvit seveda prelomil.
Sledila je improvizacija. Črn gozdiček v kozarčku. Nato sem se lotila mize. Vse lepo pripravim in ugotovim, da je prostora le za 9 pogrinjkov. Nič ne de, bom pa jaz jedla za pultom. Obenem razmišljam kako smo lahko vsa leta do zdaj vsi sedeli za mizo, letos bom jaz morala stati. Pride sin, vidi pogrinjke in vpraša "ja koliko nas pa je". Rečem 10, jaz bom jedla za pultom. Me oba s hčerko debelo gledata in pravita 8 nas je. Meni nič jasno. Seveda nas je osem, mi štirje, moji starši in njegovi starši.
Na koncu smo tudi letos vsi sedeli za mizo. V vsej zbeganosti sem pozabila poslikati sarme in črn gozdiček. Oboje je bilo pohvaljeno, razen moje pameti.
Nadinka