Alfredo testenine v Italiji težko najdeš: mene vedno spomnijo na UK/USA, tam jih imajo povsod, ponavadi so še kakšne gobe noter. V Rimu jih dobiš pod imenom "pasta al burro e parmigiano", ni gob zraven, niti smetane. Težko jih naročiš v restavracijah, ponavadi je to bolj jed za doma, ko se ti ne da kaj bolj zanimivega skuhat. Mojemu je to totalni comfort food, jst pa, če že ravno moram kaj takšnega pojest, si dam zraven vsaj žajbelj in malo črnega popra (no ja, s črnim poprom in pecorinom in tonnarelli zraven smo pa že pri "pasta caccio&pepe", še en staple rimske kuhinje"). Odkar sem odkrila paradižnike iz Sorrenta, je postala ta omaka na testeninah moja comfort food.
Pardon za smetenje, danes (ta teden) sama, zato se mi ni dalo biti posebej kreativna: včerajšnja lepinja, pogreta v toasterju, solata in na oko pečeno jajce.
Saša

