Kaj jutri za kosilo?

Danes: ajdovi žganci z ocvirki in motovilec

Nedelja: zacne se ze zjutraj: kava v mojem drugem najljubsem lokalu (number one je se zaprt): kapucino ($8) in birchermuesli. Imajo pa nove skodelice. Goede na to, da sem cakala na tale zajtrk vec kot 4 leta, no, ja, naj bo. Bo pa kosilo zato toliko cenejse. In z nic manj OH. Opoldne fleishkaese na burebrot-u. Coke-zero, kaj pa drugega. :)

Vecerja s prijatelji, po pravici povedano, meni bi bolj pasalo spati: bouillabaisse, jaz bi rekla cisto navadna ribja juha, dobra, a dalec od tiste slavne. Taterski za boljso polovico in takoj njegove oci uprte v moje: ti na redis neprimerno boljsega. Aja, s tem, da natakarju povem, da morajo dodati se filete. In ena gora pomfrija. Obup. V hotelski sobi pa tehtnica. Obup ( smeski ne delajo).

Danes kosilu pri Belmondu. Nas je s plakata gledal. :) Spet na povabilo gostiteljev. Cesarjeva solata zame, govedina po burgundsko ali nekaj takega za dragega. Potem muzej.

Vecerja pri italijanih. Rizote nimajo vec na meniju. Brez heca, izpopolnjujejo recept. V ta isti restavraciji jo je imel ze prej omenjna moja boljsa polovica in ta je natakarju jasno in glasno povedal, da njegova zena ( jaz, namrec) naredi dosti boljso. Za umret!

Izberem carpaccio in moram reci, da se v zivlejnju nisem jedla boljsega. Sumim, da imajo tartufi kaj  pri tem. Moj dragi izbere monk fish, ostali neke rezance v kremni omaki z rdeco peso. Po izgledu je bila ta samo pasirana, vsi trije pa dejansko polizejo kroznike. Cisto za konec se " haus-zeliscni liker " z zelisci iz Italije in Slovenije. 

Jutri imam postni dan, v cetrtek kofetkanje z eno prisrcno Slovenko. Life is good. Itaq, bi napisal moj necak.

Se opravicujem za shumnike, ker jih na temle aparatu nimam.

TOREK:

Zgodnje kuhanje kosila, in sicer ričet z dodatkom čičerike in rdečega fižola, pa še ena klobasica in suha kost se našla notri: (Sedaj pa na teren.)

Pozdravček!

Jaz sem že tudi skuhala gosto brokolijevo juho. Diši po celem stanovanju. Oprala sem že radič. Kasneje pa naprej, čeprav še tuhtam kaj.

Včeraj smo jedli zrezke v gobovi omaki in ajdovo kašo, pa regrad v solati.

Danes smo pa celo popoldne na raznoraznih dejavnostih in sploh ne bo časa za kosilo upam na eno umirjeno večerjo

Pri nas imamo festival regrata

Poobedki:

- shranjevanje tiste ogromne količine vode, ki je potrebna pri pranju regrata

Posladki:

- nabiranje novega regrata

Evo, moja prva fotka pa sem ful vesela.

Včeraj imeli musako + solatko

V nedeljo smo pa imeli obiske pa je bilo na meniju: 

- predjed (pozabla slikati - smotana): na hitro pokuhani šparglji in potem oviti v rezino pršuta, zraven srebrna penina,

- glavni obrok: zobatec s krompirčkom

in zelena solata z rukolo, zraven smo pili malvazijo,

- za sladico pa so bili "čupkoti"

zraven pa smo pili traminca

Matr sem važna k znam končno slikce gor popat :)

Mygrace, a veš, da sva se ravno te dni pogovarjali s prijateljico o vodi, ki jo porabimo za pranje solate, kao gre pravzaprav v nič, saj je nimaš kam shranjevati. Bi rabil sod v kuhinji ali pa v toaletnih prostorih za splakovanje školjke. Tisti, ki imajo hišo in vrt pa jo lahko koristno porabijo za zalivanje vrta. A kdo to počne? Ekologija dela čudeže v razmišljanju.

Leandros, saj si lahko važna, jaz še ne morem biti!

Ja, Naor, sod na vrtu je pri nas v igri. Moja pogruntavščina od letos.

Sem generacija, ki je šparala vodo zaradi spoštovanja do nje in ki je prestrezala vodo iz pralnega stroja ter jo uporabljala za pomivanje šteng....

Sem generacija, ki je nekje v neki hribovski vasi na Dolenjskem v otroštvu hodila po vodo na izvir, ker je takrat vaški vodovod deloval samo do 12h (ali pa še to ne, če je bilo vode premalo)..

Res je s takimi šparalnimi opravki malo več dela...ampak na koncu koncev delo krepi človeka. Novodobne lahko pa krepa, ja!