Ežoj sem se kar nasmejala tvojemu znanstvenemu delu - pa s čim se ljudje vse ukvarjajo - ne moreš verjamnt - bi rekla Analiza.
Če malo nadaljujem tvoje raziskovanje in pametujem po moji gospodinjski logiki bi rekla sledeče;
1. te tvoje frćafele so različnih proizvajalcev - pa ne le to tudi nekoliko različnih oblik, debelin testa in kolikor se na to spoznam tudi različnih tehnologij izdelave, prav gotovo tudi že v štartu sušene pri različnih temperaturah - Bariline in one druge pri prav gotovo višjih (to sosedje Italjani počnejo, da se beljakovina v testenini pod vplivom višje temperature spremeni (to boste kemiki bolje vedeli od mene) in se testenina tudi težje razkuha) - Pečjakove pa pri nižjih. To tako "po gospidinjsko" prepoznaš predvsem po tem, da so testenine sušene pri višjih temperaturah bolj prosojne, one druge pa manj prosojne in to se že po tvoji sliki lepo vidi.
2. Ali si mogoče pogledal kakšna je vsebnost jajc v posameznih testeninah - ne poznam deklaracij - toda sumim - glede na prakso - Bariline in one druge italjanske so po moje brez jajc, Pečjakoe pa jajčne - tudi to je dejavnih ki zelo vpliva na kuhanje - prav gotovo pa na nakuhavanje testenin - jajčne se bolj napihnejo pri kuhanju.
3 Važno je tudi ali so samo iz duruma ali so iz mešanice navadnega zdroba + ali je - ali ni jajca zraven.
4. Glede na vsebnost jajc v testenini in sušenja pri višji oz. nižji temperatudi - je odvisen tudi okus - pri jajčnih in sušenih pri nižji temperatudi je okus ponavadi boljši.
5. Sosedje Italjani načeloma ne delajo testenin z jajci - z jajci delajo samo boljše vrste testenin (seveda tudi dražje) - navadno so to različni rezanci - pa tudi v masovni proizvodnji jih sušijo pri precej višjih temperaturah - testenine so sicer potem bolj obstojne pri kuhanju - pri nižjih temperaturah sušijo bolj majhni obrtniški obrati - njihove testenine zaradi uporabe posebnih modelov za izdelavo imajo tak nekoliko "pomokan" videz in pravi poznavalci jih zelo cenijo, ker se nanje veliko lepše oprime okusna omaka.
6. Pri frčafelah je pa še en problem - tisti sredinski del, kjer je oblika stisnjena se bistveno težje skuha kot same "perutničke" in lahko se zgodi, da če čakamo, da bo tudi tam na sredini kuhano - krilca že razpadajo.
Naj bo dovolj (snovi za premlevanje imaš več kot dovolj do kosila) - o samih dejavnikih kuhanja ti je napisala že irena66 dovolj.
Torej nauk te zgodbe bi bil po moje tak - kot nikoli ne smemo v isto kozico stresti dveh različnih rižev, ker bo potem eden prekuhan, drugi pa še trd - enako velja tudi pri pašti.
Ežoj, upam da sem kaj pripomogla k tvoji raziskovalni nalogi - sicer pa - malo za hec in malo za res - pa lep dan in uspešno kuhanje še naprej - te zeloo rada berem.
tedyka