Vaše najljubše pecivo s skuto

Ne se hecat, noooooooooooooooooo.

Menda je eden enkrat nekje rekel...

Takole na prvo žogo domnevam, da se gre Lakica presnojedko. In zdaj bo cel svet umrl zaradi kuhanja hrane, oni bdo pa večno živeli.

Pravzaprav je pri vsej stravi hec v tem, da je skuta tako ali tako že termično obdelana, saj nastane s segrevanjem mleka, kajne? In kako lahko potem postane ob peki strupena/škodjiva/nezdrava......? Mistika, kaj čmo.

Vanja_v_ZDA, ti kar mirno preskoči, kar bom zdaj odpametoval.

Torej, ker sem tudi sam malo pomakal prste v presnojedsko močvirje (malo več kot pol leta), si lahko predstavljam, da Lakica morda res govori s presnojedskega stališča. Presnojedci imajo manično fobijo pred,  med drugim in predvsem, deaktivacijo encimov (mejo postavijo okoli 55 °C), ter produkti karamelizacije, Maillardovih reakcij in drugih, ki potekajo pri termični obdelavi živil (in zaradi katerih nastane npr. zapečena skorjica, naj si bo na jajcu, zrezku ali kruhu). Hitrost in intenzivnost takih reakcij sta (zelo na grobo posplošeno) premo sorazmerni s temperaturo in kislostjo, pri čemer je ugodnejša hkratna prisotnost beljakovin in ogljikovih hidratov.

Skuta (taka, kot se jo večinoma kupi v trgovini) je v bistvu zelo mladi, neprešani, himozinsko koagulirani sir, zato pri samem postopku njene proizvodnje mleko ne preseže 37 °C in je polna aktivnih in človeku koristnih mikroorganizmov. Po drugi strani pa mlekarne skuto vedno delajo iz pasteriziranega mleka, zaradi česar je za presnojedce "neuporabna".

Skuta drugega tipa - sirarska/albuminska/sladka, torej it. "ricotta", nastaja s segrevanjem sirotke na min. 90 °C, pri čemer pa je bila dostikrat že sirotka pridobljena iz pasteriziranega mleka. Spet nič za presnojedce.

Skuta, kakor se jo po navadi dela doma (iz mleka z dodatkom kisline - limoninega soka, kisa, jogurta ipd.), je načeloma lahko "presna" - ob pravem razmerju sestavin se jo da narediti že pri ~40 °C -, vendar dostikrat ni, ker je pač hitreje, če mleko segrejemo na višjo temperaturo.

666, a ti študiraš živilsko tehnologijo?

Uradno ne, neuradno je pa eden mojih večjih interesov. Sploh biotehnologija mlečnih proizodov in tako ali drugače fermentiranih živil (pivo, kefir, vino, miso, nam pla/garum, natto, kimči, sufu, tendžan...) me močno zanima, ampak, nasploh mi je blizu vse, povezano s hrano  Uradno študiram gozdarstvo, poljski jezik in književnost ter primerjalno slovansko jezikoslovje.

In kaj prviš na poljsko kuhinjo?

Kako, kaj pravim? Kje naj začnem?  Iskreno povedano jo poznam v obrisih, ni pa mi po drugi strani neznana.

No, kako jo ocenjuješ? Značilnosti, jedi, kaj ti je všeč, kaj ne? Kje si jo poskušal in kako so ti všeč okusi?

Je to kaj takšega?

Ali kaj sladkega?

Morda kaj zelenjavnega?