Vrtec

29. sep 2011 16:01

Vsekakor nisi informirana, današnja svinjina ima zelo, zelo malo maščob, od govedine pa tudi najbrž dobijo zelo nemastne dele.

Sicer pa, škrobna živila: krompir, palačinke, testenine,.....tudi niso brez kalorij. O sladkih pijačah pa raje nobene ne bi rekla, vse vode z okusom, recimo, no, skoraj vse, da ne bo spet po nepotrebnem pripomb, imajo kar nekaj kalorij. To dvoje je pri večini ortrok krepko bolj pomemeben vir kalorij kot malo mastno meso, kjer se maščobe sploh ne vidi. A piščančje hrenovke pa nimajo maščob?

O špinači pa tole: ne vem, od kod ideja (še vedno), da je tako zelo zdrava. Moram reči, da meni tista zelena "driska", ki jo običajno ponujajo kot špinačo, tudi ni všeč. Če gre za v rastlinjakih gojeno špinačo, pa ima mimogrede zelo velike vsebnosti nitritov, kar zna, če se že gremo o škodljivosti hrane, krepko bolj škoditi kot malo maščobe v mesu.

Železo in rdečega mesa je pa dosti bolj dostopno kot tisto iz špinače, kjer ga tako ali tako ni ravno ne vem koliko.

29. sep 2011 16:37

Železa je v špinači približno toliko, kot v drugi zeleni listnati zelenjavi, tako da kakšen pomemben vir železa glede na razpoložljivost res ni, je pač zdrava kot druga zelenjava.

Problem pri špinači je v tem, da danes praktično v nobenem vrtcu ne kuhajo sami, pač pa hrano vozijo od drugod in tako je težko reči, koliko ur je stala, preden jo otroci dobijo na krožnik. In nitriti tako res postanejo problem. Zato, Trixi, raje svojemu otroku sama popoldne ali ob koncu tedna pripravljaj špinačo, če misliš, da je mora veliko pojesti (saj je čisto zdrava, toda Popaj je vseeno le pravljično bitje).

Kot pravi rimljanka - kot prvo za zdravje in proti debelosti otrok bi morale iz vsakodnevne rabe izginiti sladkane pijače, nektarji in sadni napitki, vode z okusom in ledeni čaji in kaj je še takih reči, ki se kar vlečejo od sladkorja. Pa kupljeni sadni jogurti in jogurtovi deserti, paštete in nežne klobasice, v katerih se ne vidi, kaj je v njih. Da sploh ne omenjamo čipsov, smokijev, pomfrijev in raznih hrustljavih kroglic in blazinic, čokoladic "posebej za otroke" s posebej malo kakava itd. (mimogrede - poglejte enkrat, koliko sladkorja vsebuje ketchup). In, kar je še večji problem - otroci se ne gibljejo dovolj, ker ogromno časa presedijo pred televizijo, za računalniki in z gameboyi v rokah. Ne vsi, ampak veliko veliko preveč otrok (o tem bi lahko kaj več povedali športni pedagogi, ki vsak dan vidijo, kako so gibalne sposobnosti otrok in mladine - vsaj v mestih -  iz generacije v generacijo slabše). Tako da je na seznamu pregreh pred svinjskm zrezkom še veliko veliko stvari, ki bi jih bilo prej treba spraviti v red, in tu lahko daleč največ naredijo prav starši s svojim ravnanjem.

29. sep 2011 19:15

In koneckoncev, če že govorimo o tem, jedilnike za vrtce in šole ne izgubljajo kar tako neki osli v galopu, ampak jih sestavljajo ljudje, ki so se za to šolali.

lp

29. sep 2011 19:22

Naša šola ima objavljene jedilnike za CELOTNO šolsko leto. Hrana se mi zdi v redu; če komu kaj ne paše, pač naj doma kuha natur pur ali kakor mu pač ustreza.

29. sep 2011 20:12

Pa še to bi dodala - če otrok viha nos nad hrano v vrtcu je pomoje dokaj velika verjetnost, da sploh ni lačen. Ne pravi se namreč zastonj, da ko si dovolj lačen ješ, do takrat pa to ni ok okusa, ono čudno zgleda, tretje ne gre, ker ne gre tudi sosedu itd. Marsikateremu takemu, bi isti obrok s katerim ni uspeha opoldan še kako teknil pod večer, po celodnevnem letanju okoli. Vsaj pri meni je bilo tako, da sem se npr. v kaki šoli v naravi prve 2 dni kaj preseravala z grupo, pa to ne bi pa ono ni ok, ko pa je tretji dan oreng zakrulilo sem hitro pojedla tisto oh in sploh bljak čorbo npr. Tako da mogoče le niso jedilnik v teh ustanovah taka katastrofa, se ob pravi lakoti izkažejo pogosto še za kako okusne, da potem čez leta iščemo ideje in recepte po takih forumih kako rekonstruirati tist oh najboljši okus šolskega tega in tega...

29. sep 2011 21:00

Ja, Viva Meier, kot sem jaz šla v šolo h kuharicam po recept za hrenovke v testu ... ker sam doma uspela naredit, ni bilo taakoooo dobro kot v šoli; pa enolončnica z zeljem ... doma je še zdaj ne, kot hči ne rdeče pese, v vrtcu in šoli pa sta jo jedla, kolikor sta je le dobila.

Pa še to: na eni, menda elitni, mb osnovni šoli so pred leti starši izposlovali solatni bife, poleg običajnega šolskega jedinika (ker so deklice vegeatrijanke in veliko hrane ne jedo, pa bolj zdrava je taka zelenjava itd...). PA je šola ustregla predlogu. Konec: solato (pripravjali so jih v dogovoru s starši in deklicami, da bi ja sledili sodobnim trendom v prehrani ...) so metali proč, kakih pet do deset otrok iz vse šole jih je jedlo in sčasoma je zanimanje povsem ponehalo ...

V vrtcih pa starši še bolj "visijo" na hrani in jedilnikih, ker so otroci manjši in vsak svojemu skuša ustreči.

Ko nekatere prebiram, se mi zdi, da sem premalo naredila (ampak sem preprpričana, sem ravnala prav), ker sem otrokoma rekla, da se v vrtcu in šoli pač je, kar je na jedilniku in da ti ustanovi nista restavraciji a la carte. Pa nikoli nista jamrala, da sta lačna, če česa kdaj nista jedla, sta pustila na krožniku in pojedla tisto, kar je pač šlo po grlu. So pa zato taki otroci jabolko in jogurt še zraven dobili, in je tudi šlo. Vsaj v naše vrtcu in šoli je bilo tako.

Željam smo pa ustregli doma, to vedno. 

29. sep 2011 21:26

Pa tudi nevem kako in kaj kuhajo moderne matere svojim otrokom, ampak pri meni se je v otroštvu na meniju znašlo vse - od repe, zelja, mineštre, dunajca, pice, testenin, pomfrija. Nikoli ni bilo "ihte" za zdravo prehrano. Veljalo je nekako, da se ob večini kosil poje solata, pa popoldne smo se s kakšnim jabolkom zmenil, pa v obče se je pač pazilo, da hrana ni plavala v masti/bila preslana. Gor sem zrastla v vitko in zdravo dekle, ki je praktično vse, in mislim, da imam kar ok odnos do hrane. Kam pa pelje vsa ta obsesija z eko/bio/zdravo/popolnoma brez masti/itd. nočem vedeti.

Ker ko sem v skupini otrok, ki so navalili na dunajca in pomfri, naletela na dečka, ki je milo gledal hrano in rekel, da tega pa njemu doma ne pustijo jesti in da če lahko dobi kaj drugega se mi je stožilo v srcu. Nevem, če je res tako slabo enkrat na vsake toliko pojesti en malo bolj masten šnicelj. Se mi zdi da je huje med tem, ko drugi to jedo, natepavati na pari kuhano korenje in cvetačo in se omejevati, utesnjevati in frustirirati še v enem tako prijetnih trenutkov, kot je prehranjevanje. Vsa ta psihoza modernega prehranjevanja je, če se mene vpraša, še 3x bolj nevarna, kot žlica masti, sladkorja ali moke

29. sep 2011 22:02

za zgornji zapis, Viva Meier

29. sep 2011 22:31

Viva Meier, tudi z moje strani  

Pozdravček!

30. sep 2011 8:26

Problem pri špinači je v tem, da danes praktično v nobenem vrtcu ne kuhajo sami, pač pa hrano vozijo od drugod in tako je težko reči, koliko ur je stala, preden jo otroci dobijo na krožnik. In nitriti tako res postanejo problem. Zato, Trixi, raje svojemu otroku sama popoldne ali ob koncu tedna pripravljaj špinačo, če misliš, da je mora veliko pojesti (saj je čisto zdrava, toda Popaj je vseeno le pravljično bitje).[citat=--limnol--]

Limnol - hvala bogu, kar se tiče prehrane v vrtcu še zdaleč ni tako. Hrana se praviloma kuha v vrtcih oz v kuhinjah OŠ, vkolikor je vrtec enota v sklopu šole. Res se od tam razvaža tudi v dislocirane oddelke ampak bi upala skoraj trditi, da transport praviloma ne traja dlje kot pol ure + max pol za razdeljevanje. S tem, da gre transport iz kuhinje takoj, ko je obrok pripravljen.

Kar se pa sicer tiče špinače in tvojega preostalega razmišljanja se pa strinjam.

lp