član od 20069217 sporočil
@Rada.Jem, bi šla kar stavit, da je tvoja mama skrbno varčevala za tisto verižico in da je bila strahotno motivirana za varčevanje za tako darilo, zato, ker je bila blazno srečna, da ima razlog za tako varčevanje. Da ji je nekako uspelo tebe spraviti do diplome in te stvari. Ker mnogim staršem to ne uspe, pa ne zgolj zaradi materialnih zadev. Je mnogo staršev, ki prosi juniorje, naj se vendar lotijo nečesa, junior pa kar ždi doma do tridesetega in noče odrasti na noben način... Okej, da me ne odnese: tisto darilo, zaradi katerega se je morda varčevalo in morda si kdo česa drugega ni kupil ... v tistem darilu je toliko simbolov, da upam, da se jih zavedaš in s ponosom nosiš tisto verižico. In nehaj se sekirati v stilu "lahko bi kaj drugega, kaj bolj praktičnega". Ja, lahko bi, pa so se odločili, da ne bodo. Človek se najbolje zahvali svojim staršem tako, da se postavi na lastne noge in če nima redne službe, da ne odneha kar takoj in ne obupa, temveč poskuša, dokler ni trdno na lastni bazi.
In fazon daril ob diplomah je to, da imajo simbolne presežke. Ne pa "nekih praktičnih komponent". ne pretežkih daril v stilu "avto" (junior naj lepo služi denar in si ga naj kupi, v vmesnem času je pa vrsta javnih prevoznih sredstev). Taka darila imajo vrednosti, ki se jih človek začne zavedati skozi leta in desetletja kasneje. Temu se, btw, reče odraslost.
Pa tudi moram priznati, da me malo iritirajo znaki mlade lenobe - govorim na splošno in na posebno in ne leti na nobenega posamično. Ker jamrati v stilu: joj, ni služb...to je pa res najažje. Halo? Služba se išče že takrat, ko študiraš. Ko človek nekje v drugem letniku ugotovi, da je kolikor toliko zadel smer študija, ja, takrat se pa malo okoli pogleda, a ne? Se malo povpraša asistente in profesorje, se malo po stroki pogleda, se malo samopromovira, se razčisti z lastno nesamozavestjo (ker nič ne pomaga), se miga in se brca se išče delo v stroki že v času študija, se nekako prerine samega sebe v prvo vsto, se napiše trimestno število prošenj... ja, kdaj pa, če ne zdaj? Vsi kolikor toliko uspešni ljudje, ki jih poznate, so počeli vsaj nekaj od tega, čisto nobenemu ni padlo z lufta.
Če se spomnite, tudi tule so se že pojavila vprašanja v stilu, kako se napiše diploma - in smo rekli, ja ljuba duša, a na faksu ti pa ni noben nič povedal ali si sploh vprašal/a - hočem reči s pristopom "čim manj na faksu" in "bom na kulinariki vprašal/a, kako naj napišem diplomsko", se v življenju kaj veliko ne doseže. Kvečjemu se evolvira do stanje v mladosti vsajene in v nadaljevanju življanja negovane zagrenjenosti. In zagrenjen človek pač ne vidi ne včeraj ne jutri in ne okoli sebe in se ne vidi v nobeni prihodnosti in seveda ne vidi simbolnih sporočil ne v darilih in ne v vsakodnevnih priložnostih. Kdor predolgo uporablja plastiš kulico na nek način postane plastiš kulica.
Vendelina jr.