Prigrizki za na pot

Jaz ponavadi na večer preden gremo spečem pico in jo nato zjutraj zrežem na kose ter dam v hladilno torbo. Se mi obnese, pojemo pa tudi vso :)) LP mina20

Pri nas pa so obvezna oprema za na pot rogljički polnjeni s sirom, za mesojede vtaknemo zraven še šunko: http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=6912 Navadno jih zmanjka še preden pridemo do cilja Ninja24

Gajuška, iz testa kot za pico naredi majhne pogačice. Ene potresi s sezamom, ene z bučnimi semeni, ene samo s kakšno mešanico začimb. Začimbe jaz za take pogačice vmešam kar v testo, dodam tudi praženo čebulo ali česen, kar imam pač pri roki. To je praktična zadeva, če kdo hoče, si lahko kaj namaže gor, če ješ suhe so pa ravno tako okusne (jaz jih pečem kar tako, saj mi na pot nikdar ničesar ne jemljemo s sabo, morda kak krekerje ali slane palčke, sicer pa jemo, kjer se ustavimo; izjema je le sadje, jabolka, hruške in pomaranče so vedno v vrečki).

 

Mamamia

mamamia

Meni pa se je obnesla tudi malica iz ocvrtega piščančjega mesa, ki ga narežem na manjše kose - medaljoni. Otroci jih obožujejo:) Poleg pa poljubna zelenjava. Mmmmm mirca

Čao, jaz tudi prakticiram zadnje čase štručke ali rogljičke s sirom in šunko. Dam malo bele in malo polnozrnate moke za testo, notri pa malo šunke, sira, paradižnika in začimb. Mjami... To vzamem tudi s seboj v hribe, če se mi da spečt. Sem pa na daljšo pot vzela že tudi testeninsko solato, samo to moraš imeti v hladilni torbi, pa kakšen jogurt, sendviče s sojinimi zrezki in zelenjavo, pohanimi bučkami, ribjimi palčkami..... Naša mama pa ni recimo nikoli šla na pot brez pohane piške in celo jajc. Lep pozdravček, S.

Mi vzamemo seboj kakšne kekse, ki niso sladki, kruhovo pecivo in zelenjavo (paradižnik, paprika, namazi...)ipd. Ja, tudi moja mama je vedno pohala piško, če smo kam šli!

Vsekakor pazi, da boste imeli ob kruhastih zadevah dovolj vode. Se rado zgodi, da ljudje pripravijo hrane za dva dni (čeprav vožnja traja manj), pojedo čisto vse, zraven pa ni dovolj vode. In potem kakšna kolona, pa živčki delajo, pa pleme začne dehidrirati, enega začne boleti glava, drugemu je malo slabo....in kakih 10 km pred ciljno lokacijo so že vsi skregani in potem je pika na i še iskanje mikro lokacije, ko ata noče nikogar vprašati, kje je pravi naslov, otroka zadaj se dereta....:))))) Vendelina jr.

Oh ja Vendelina jr. popolnoma se strinjam s teboj!:)) Ti naši očetje in otroci na zadnjem sedežu, mame smo pa čist živčne in jezne na vse naše najljubše člane družine. Že kr vidim našo družinico v tej situaciji. vida u.

To ponavadi naredim jaz za na pot.Se obnese,pa še hitro je narejeno. http://kulinarika.net/recept.asp?ID=9903 Slani kolač tanya017

vida u. je napisal/a:

Oh ja Vendelina jr. popolnoma se strinjam s teboj!:)) Ti naši očetje in otroci na zadnjem sedežu, mame smo pa čist živčne in jezne na vse naše najljubše člane družine. Že kr vidim našo družinico v tej situaciji. vida u.

Ja in včasih ne veš, ali je težje z očeti spredaj ali z malčki zadaj..ker na koncu je treba miriti oba. Se pa spomnim ene poti v Nerezine...vročina...avto brez klime...zadaj sta mi oba fanta bruhala..vsak v svojo kanglico za mivko (novo, kupljeno prav za na morje) ata pa spredaj živčen do onemoglosti ker je bila kolona....