Kaj je narobe z ljudmi?

7. jun 2007 19:40

Že je nekaj desetletij, ko mi je  puža na Ponyu in pokrita od glave navzdols prepognjenim plastičnim žakljom zapeljala od zadaj med noge, da me odneslo v zrak in naprej, kjer sem pristala na riti, z obema nogama v zrak ( dobro, da sem imela zvonasto krilo), ne maram kolesarjev. Takrat sva s sošolko  šli v šolo. Z balanco me je udarila  v križ, od padca so me bolele noge in rit, holahupke so bile adijo, skoraj nov kostim pa na srečo ni utrpel škode.

Tudi sama ne kolesarim, odkar mi je na našem strmem klancu veriga  zgrabilal široko volansto krilo in sem morala odšraufati sedež, se sleči iz krila (na srečo z elastiko), nato s kamnom, sredi ceste, premakniti pedalko, pri čemer sem stala sredi ceste v samih spodnjicah in majčki. Od takrat nisem sedla na kolo. Zdaj vem, da bi se lahko ubila, ker sem se tako butasto oblekla.

Še zgodba o re-akciji ljudi v prometnem stresu :

Predl leti me je sodelavka iz drugega oddelka pred mojim prihodom že nakjakrat iskala, ker je imela hud problem ( tako mi je sporočila moja tajnica), ki jo je tudi takoj poklicala. 

Pred tremi meseci je ta sodelavka opravila vozniški  izpit, že stara kakih 40 let. Med vikendom se je peljala na podeželje, ko je nenadoma po njeni strani pripeljal drug avto, ona pa je sunkovito zavrla in se umaknila na bankino. Oba avta sta bila ob tem poškodvana. Ko je stopila iz avta, je videla, da se je za las izognila padcu v prepad. Iz drugega avta je tudi zlezla voznica in pričela kričati nanjo in tarnati, kaj bo rekel mož, ker je avto razbit.  Promet sz obeh strani e je ustavil, precej ljudi pa je prišlo pogledat, kaj se je zgodilo.

Pripoveduje ta moja sodelavka, da je tej "babi" nekajkrat rekla, da naj se neha dret, pa ni in ni nehala. "In kaj je bilo potem?" sem jo vprašala. " Ko sem imela zadost , sem pa jo užgala na gobec!" , mi je pojasnila.

Na tem izpitu je padla vsa moja profesionalna drža, nisem mogla zadržati smeha. "In kaj so naredili prisotni?" " Zaploskali !"

Zanimalo jo je, če jo lahko ženska toži in kakšna bo kazen. Ko mi je razburjeno pojasnjevala vse okoliščine,  me je najbolj zanimalo, zakaj jo je udarila. Njej se je zdel to primeren način, da je žensko, ki jo je skoraj ubila, utišala, ker je bila - histerična.

Po daljšem razgovoru, v katerem sem ji narisala  kazen v najhujši lverziji, sta njena korajža in ponos počasi plahnela. Prišel je čas za streznitev. Nisem imela občutka, da je obžalovala. Razgovor sva končali tako, da sem ji povedala, da najbrž ne bo nobenega kazenskega postopka in da naj ne pretepa drugih udeležencev, ker je potem ne bom vlekla iz godlje.

Kaj človeka obsede, da tako reagira, ne znam pojasniti. Edino to razumem, da se  nihče ne boji kazni, ker je postopek predlog, predrag in  je okoliščine težko dokazovati, priče pa nočejo pričati.

 

 

 

F r i n a

7. jun 2007 22:49

Ati zlati, še zadnjič, in upam, da boste tokrat dojeli: sestopila nisem zato, ker je bilo na tistem pločniku dovolj prostora zame in še najmanj za en kombajn. In tisti osebek je stopil k meni, daleč ven iz svoje smeri, in me sunil. Med nama je bilo pred incidentom vsaj 2 metra razdalje. V širino seveda. In brezveze je poudarjat, da sem se jaz peljala počasneje, kot je on hodil. Njegov napad nima nobene zveze s samozavestjo ali nesamozavestjo, s kraljicami ali kralji. In močno močno dvomim, da on ali vi tako absolutno spoštujete vsa prometna pravila???? Kako že, kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen? Ali pa dajmo povozit vse pešce, ko prečkajo ceste sredi Dunajske, Slovenske, ki tečejo čez dve črti - kaj pa ne skrbijo za svojo varnost! Nikomur nisem zapirala poti, nikomur nisem bila napoti, nikogar nisem ogrožala. Tudi sebe ne, ker sem se umaknila norcem na cesti. Da bo pa mimo prišel norec na pločniku, pa nisem mogla predvideti. Vedno sestopim s kolesa, tudi če imam prednost, tudi če mi pešci zapirajo pot na kolesarski - za lastno in njihovo varnost. Verjemite, da za svojo varnost presneto dobro skrbim - sicer bi bila že zdavnaj, kot pravite, na žalah ali pa kje drugje. Svoje komentarje o "nalaganju" nečesa nekomu pa raje zadržite zase. Ne posplošujte svojih vzorcev vedenja še na druge. S tem to debato zaključujem. jancka

8. jun 2007 8:26

ja, marelica.. res je bilo u bistvu samo vprašanje časa.. to imaš prav. Samo, a si predstavljaš, da zbiješ človeka do smrti? My god... kakšne travme so to pol... In nočem zagovarjat voznika, ki ga je zbil, samo... čisto roko na srce, sem prepričana, da smo se že vsi kdaj pogovarjali po mobitelu v avtu ali pa kaj iskali... in nismo bili 100% osredotočeni na cesto... hočem rečt, kakšen tak moment, pa vijugast kolesar za ovinkom... konec koncev bi se lahko zgodilo vsakemu od nas :( Scorpy

8. jun 2007 8:41

   Veri Lip glossa ne premorem, pač kake razvlečene hlače in majico. Loni Makaroni

8. jun 2007 11:44

Scorpy se popolnoma strinjam s tabo, nikdar in nikoli ne bi bila rada v koži udeleženca sploh pa ne voznika, ki je bil kakorkoli vpreten v nesrečo s smrtnim izidom. Ostalo pa na ZP. marelica

8. jun 2007 12:16

Tudi jaz sem enkrat bila v situaciji, ko je ena "gospa" (zelo težko ji tako rečem) naredila pravo štalo, ko ni mogla peš mimo delno zaprte ceste (ki je že tako ali tako zaprta za promet), ki smo jo zaradi gradnje morali zapreti, ker drugače polno ljudi tam parkira in z delovnim strojem ne bi mogli zraven. Skratka, tista nora ženska (beri: pijana) je začela stolico ( z njo smo opozorili, da se naj ne bi parkiralo) razmetavati po cesti in nam jeb*** vse po spisku, češ da ona ima pravico hodit tukaj in da če je stolica tam to ne more (pa bi komot z avtom šel mimo), hotla je znak za dela na cesti pa še in še. Meni je počil živec in sem klicala policijo. Seveda so rekli, da bo nekdo prišel v doglednem času, ampak sem bila čisto šokirana ker je bil policist v nekaj minutah pri nas. A mislite, da se je ženska umirila? Policaj je lepo vsako posebej vprašal v čem je problem, kar sem mu seveda lepo obrazložila ona je pa upila in klela zraven, tako da je policaj znorel in ji rekel, da če ne bo tiho, da jo bo odpeljal. In se kar ni dala, cukala ga je za uniformo, me pošiljala v p.m. in še in še, potem pa je policaja prepričevala, da sem jo jaz napadla in jo pošiljala nekam. Končni rezultat je bil zanjo plačilni nalog (bo mogla verjetno kar nekaj časa delat, da bo plačala) za nas pa zadovoljstvo ko smo videli, da so še vedno obstajajo fer policisti. Tako da jancka: IMA LUDIH. alexis