Družinam prijazna podjetja

Mene je pravilnik pustil neprepričano, že ko je bil sprejet. Mislim, da je bilo to kake pol leta nazaj. Stvar je bila zelo nedorečena, nekaj se zavežeš, nič pa ni popolnoma obligatorno, nobenih točno določenih kriterijev. Zame je družini prijazno podjetje tisto, kjer nosečnica ne skrbi ali bo prišla nazaj v službo, kjer gre mamica lahko brez bojazni na bolniško za otroka, tudi če je to vsak mesec. Podjetje, kjer lahko mamica dela manj kot 8 ur, če to želi. Skratka, tisto, ki spoštuje pravice zaposlenih in spoštuje družino kot primarno celico in ne diskriminira zaposlenih, ki imajo otroke.

He, he... Pred leti sem bila na razgovoru v nekem podjetju in direktorica je zahtevala, da se podpiše neke interne dokumentacije, da ne bom imela otroka, dokler bom zaposlena pri njih. Sem samo vstala in šla.

In ta podjetnica je bila isto leto razglašena za podjetnico leta!!! Mislim, da kitijo z lovorikami tiste, ki lovijo krivine...Meni je naša država, kar se tega tiče, totalno smešna.

lidka

Marsikaj je bilo rečeno in "storjeno", vendar je v praksi čisto drugače. Najbolj pa sem razočarana nad sodelavkami in sodelavci, ki imajo že odrasle otroke, ali pa jih sploh nimajo in ti solijo pamet, da moraš popoldne ostajat in delat po 10 ur in več, pa neglede na otroke in varstva..... Ta prvi so pozabili, kako to izgleda, če je v vrtcu ali šoli varstvo samo do 16 ure. Žal, kot je omenila galyka, v praksi so zaposleni, ki imajo otroke, kar precej diskriminirani. Ne rečem, da povsod, vendar v večini, ja. Imeti otroke, hm, je za premisliti. No, da ne bo kdo mislil, da samo pišem, imam dva otroka in marsikaj prestajam zaradi tega. Winnie Sporočilo je spremenil(a) Winnie dne 15. maj 2007 08:33:28

HMMM...Res je tako kot pišete, pa še hujše. Ko sem kot študentka delala v zasebni vet. ordinaciji, se je tam zaposleni zgodilo, da je v petem mesecu nosečnosti morala izkoristiti dopust in je dobila knjižico. Seveda ni bila zaposlena za nedoločen čas, tako kot večina veterinark, ki nameravajo imeti otroke. Pa sem mislila, da se bo do "mojega časa" kaj spremenilo. UUUUUUUUUh.

Jaz sem pa ravno zadnjič računala koliko otrok se je rodilo našim zaposlenim v 16 letnem obstoju našega podjetja in prišla sem do številke 17, od tega 7 otrok ženskam, otalih 10 pa našim uslužbencem (trenutno število vseh zaposlenih, vključno z nama 16 plus dva šele en mesec). Na kraj pameti nama NIKOLI ni prišlo da bi ljudi kakorkoli omejevala pri načrtovanju družin (pa imamo tudi natakarice). ann

Ann, verjetno ste žal med redkimi s takim mišljenjem. Čestitam! Mojo prvo službo sem izgubila zaradi nosečnosti. Ko sem dobila knjižico, so me čez par dni poklicali, če bi prišla delati honorarno k njim dokler ne rodim. Sramota!!! lp Winnie Sporočilo je spremenil(a) Winnie dne 15. maj 2007 11:16:32

Mene pa vsakič šokira, da se takšne in podobne diskriminacije dogajajo, pa nihče glede tega konkretno ničesar ne ukrene (beri: zakaj naprimer vse tiste, ki ste določeno diskriminacijo doživele, niste tega dejanja prijavile?!). Vsak dan poslušamo v življenju, na faksu in povsod o nepravicah in neenakih možnostih, le malo ljudi pa se ob takšnem dogodku pozanima o tem in ugotovi, da v Sloveniji obstaja urad za enake možnosti, v okviru katerega deluje tudi zagovornica in podobne institucije, ki so v svojem delovanju dosti uspešni, če za kršitve izvedo. Mnogo navedenih diskriminatornih dejanj je celo protizakonitih, ne le nemoralnih, in če bi začeli preganjati podjetnike, ki postopajo v gospodarstvu s takšnimi metodami, bi se sčasoma spremenila klima. Je pa potrebna za takšno stvar akcija, torej prijave in ne le razgovori o groznih izkušnjah na forumih. Groza me je, da moram, ko razmišljam o prihodnji zaposlitvi, dejansko vzeti v zakup dejstvo, da me bo nekje pričakala t.i. "bianco" pogodba ali pa izjava, da ne bom imela otrok nadaljnih "n" let... Ampak če se kaj poznam, bom glede tega tudi kaj ukrepala. To so nezakonite stvari, glede katerih lahko nekaj storimo... LP KetyP

Zadnjič sem slišala zanimivo zgodbo, ki se je zgodila v nekem velikem podjetju z cca. 100 zaposlenimi. V podjetju so imeli organiziran tečaj tujega jezika. Udeleženci tečaja so si morali na začetku, pri uvodni uri, medsebojno postavljat razno razna vprašanja v tujem jeziku, tako, da je predavateljica lahko ocenika kolikšno predznanje imajo. Vodja nekega oddelka, 33 letna mama, še ne dvoletne deklice je zastavila pred cca. 15 udeleženci svoji podrejeni uslužbenki stari 29 let, z fakultetno izobrazbo, z rešenim stanovanjskim problemom, ki živi s fantom v izvenjzakonski skupnosti že več let, naslednje vprašanje: "..., kdaj nameravaš imeti ti otroke?" Ta podrejena uslužbenka je postala vsa rdeča v obraz in je samo zajecljala:" Ne, nimam jih še namena imeti." In potem je ta "bistra Urška" rekla: "Oh sem prav vesela, da to slišim" Kaj si človek lahko misli? Mijan Sporočilo je spremenil(a) Mijan dne 15. maj 2007 14:43:11

Kaj si človek lahko misli ob tem ko to bere?To ,da so nekateri skoraj bi rekla da že v večini ljudje na položajih -ljudje brez duše.Delavec je samo še poceni delovna sila,ki jo je potrebno izkoristiti dokler se da.Ko pa zboliš ali zanosiš te pa odvrže kot rabljeno krpo.So pa tudi še hujše stvari,da ne govorim o tem da si za pošteno delo zeeelo slabo plačan.lp pozdrav sineja SINEJA

Kety, in kaj boš imela od tega? Miljon sitnosti, letanja... Pisanja, klicanja... Uha... Je pač tako, da jih veliko vzame službo, samo da jo dobijo. In so tiho. Ker drugače še tistega ni...

Kaj šele zasebna tožba, ki bo trajala N??? število let??? 

Jaz pa mislim, da bi morale bit kake druge inštitucije, ki bi nadzirale takšne stvari. Bolj na ravni države.

lidka