blogi

Damika in Bratec sta še vedno na počitnicah z dedijem in bico. Zvečer. Večerja je v želodčkih, zobki so umiti … Le še pravljica je še na vrsti.

Gospodičnica je vedno rada lepa. In urejena. In vsekakor ne velja (več) da ji oblačila za vrtec izbira mama.

Leto je naokoli. Bica in dedi sta se odločila, da tudi tokrat s seboj na dopust odpeljeta Damiko in Gospodičnico.

Zadnjič mi je rekel Damikin ati (ob eni izmed Damikinih bistroumnosti): "Pa kje imaš ti svojo beležko? To je treba kar takoj zapisat. Čez pet minut bomo že vse pozabili!" In tako pridno zapisujem - v beležko na svojem telefonu. ;-)

Včasih znajo biti odrasli prav dolgočasni. Sploh kadar gre za prihod novega dojenčka. To sta izkusila že Gospodek in Bratec, ko sta čakala na svojo sestrico in par let kasneje še na sestrično.

Zapisano po resničnih dogodkih (slišano iz prve roke oz. ust ;-)

Včasih je potreben samo kratek trenutek, da se rodi preblisk. In ta preblisk potegne za sabo še kup drugih prebliskov in rodi se supertruper dogodivščina.

Damika je zadnje leto obkrožena z dojenčki. S tistimi ta pravimi in tistimi "imaginarnimi" (beri: s tistimi v trebuščkih svojih mamic).

Tu in tam se zgodi kak čudež. Recimo, da mama in Damika vstaneta prej kot Damikin ati.  In tu in tam se zgodita kar dva čudeža. Recimo, da Damika in mama prehitita atija celo pri odhodu v kuhinjo in pripravi zajtrka.

Pri večerji! Damika in njena mama sta bili ravno sredi globoke debate, ko se jima je pridružila še teta.

Četrtek, 22. junij 2017 Po zajtrku se s podzemno železnico zapeljemo v center mesta. Sprehodimo se po zgodovinskem delu. V mimohodu si ogledamo parlament in ceremonialno menjavo straže.

Sreda, 21. junij 2017 Joj, kako se mi pa danes ne ljubi pisati. A služba je služba J. Seveda sem prijetno planinsko utrujena, zato.