Čedalje bolj se mi zdi, da bom letos tam... še tele gojzdarje razvozlam, nahrbtnik drugače spakiram in sem tam, aja, še pofarbam se in ti barvo za kapco sporočim ...

Angleški kolač
Otok in otočani
blog: potovanja / Evropa, avtor: hedonist 
Ubli je majno pristanišče na Lastovem in kot tako nima neke pametne rampe za izkrcavanje. Tako je le to precej travmatično saj morajo ob plimi namestiti nekaj desk in čudnih tepihov......
Ne vem zakaj ,ampak mornarji so vedno grozno tečni ,ko se izkrcavamo. Mahajo in vpijejo ajde brže, brže no in potem se kaj rado zgodi, da kak avto malo poribsa po tleh. Tiste deske se običjano malo spodmikajo in če ne paziš je hitro lahko kaj narobe kar ne pripomore k dobremu počutju na dopustu. Zakaj se jim tako mudi spraviti avtomobile z trajekt ne vem sploh ker potem čakajo debele ure, da ponovno odplujejo. Ampak tako pač je iz leta v leto.

Na Pasadurju so naju že čakali. Lastnika in njegove žene ni bilo, bila sta še v Splitu namesto njiju sta bila mama in oče od Josipa, baba i dida. Prisrčno smo se pozdravili in takoj sva morala iti na kosilo. Kot je pri navada naju je pričakala cela gostija, od črne rižote, narezkov, solat pa do sladic , sadja in sladoleda. In seveda klepet na kvadrat čeprav se mi ni dosti ljubilo, bil sem malo utrujem od poti ampk ne toliko , da ne bi čez dobro uro odšla po otoku pogledat kaj novega od lanskega leta. V Ubliju sva naletela na ribiško barko, kočo, ki je tam sidrala in seveda sva ustavila ter povprašala po ribah. Niso imeli skoraj že nič več, no dobila pa sva 2 kili čudovitih listov. Od Ublija do mesta Lastovo je dobrih dvanajst km in vedno je najlepša prva vožnja. Prečudoviti razgledi vse tja do Korčule in Biokova te povsem očarajo in ensotavno nimaš besed ob takih lepotah.
Na Lastovu je bila prva pot seveda v najin kafič Mamilo, kjer pa sem bil malo razočaran ,Enia, lastnika ni bilo na delovnem mestu in povedali so mi, da se je začel poleg lokala še intenzivno ukvarjati z robolovom. Je bilo pa nekaj drugih znancev in po pozdravu smo si imeli kaj povedati.
Poleg Mamila so tukaj še trije drugi lokali vendar je v njem vedno največja gneča. Ratko, uglajen gospod, včasih je bil politik in njegova beseda še danes precej velja na otoku mi je povedal da se lokali delijo na : zajebantski, politički i privredni in ko sem ga vprašal v katerega on najarje hodi je odvrnil , pa zna se, u zajebantski !! Enio je res izvrsten, štoser, pronicljiv in vedno pripravljen za kakšno neumnost in očitno ga imajo radi tudi domačini. Letos sem mu prinesel darilo, fotoknjigo mojih fotk prejšnjih dopustov z otoka in predvsem veliko domačinov. Ko sem mu jo drugi dan izročil je bil naravnost očaran. O njej se je kmalu razvedelo in seveda so jo prelistavali vsi njegovi gostje in bili enotnega mnenja, da je prečudovita. Sploh tisti so bili navdušeni, kateri so se v njej našli tako da sem na ta račun dobil kar nekaj rib, pradajza in zelenjave.
se nadaljuje.....
(hotel sem naložit še nekaj fotk, pa mi nagaj prenos, dugič torej )
Tudi midva z možem sva bila na Ubiju pred dvemi leti. potovala sva z Elanovim 5,3 m čolnom iz Pule, tako da sva si otok ogledovala z morske strani. Priporočam. Osebju, ki je v zalivu pri mestecu pobiralo na barkah nočnino sva bila ali simpatična ali pa sva se jim z najinim odprtim čolnom smilila, tako da tudi računali niso. Čeprav nama ni bilo nič hudega, ker sva na čoln namestila šotor. Hrana v gostilni, ki je obenem tudi hotel je zelo dobra ni pa prav poceni. No sedaj imava večji čoln a šment kriza je vzela sredstva za gorivo. V upanju,da se še vrnem na Lastovo ..... lp
Ja, lepo si opisal tole vajino dopustovanje. Ko sem začela brati tvoj blog, sem rekla, ja kot bi ga pisala jaz, samo otok bi se imenoval Olib. S trajektom se vozim samo 3 ure, pa prvi dan imam malo več dela, saj je potrebno očistiti celo hišo, ker je čez zimo zaprta.
Drugače pa je življenje na "mojem" otoku kar podobno, kot je na "tvojem".
Čakam nadaljevanje...
Bi rada ti rekla, da se na otok zgrinjajo oblaki, da si želijo olje prinest na otok, da si želijo na Lastovo prenest oblake....Tako zelo si želim nekoč na ta otok, tako zelo si želim, ga pozdravit, ga objet, poljubit in mu rečt....ti si otok mojih sanj, sanjam te, gledam te,,,,ti gledaš v moje oči, me sprašuješ, kje si se zasidrala, deklica.......ne znam ti odgovorit, lohka te močno objamem in rečem ti si fant mojih sanj...
https://www.youtube.com/watch?v=AjTiK-Ym0KM Za vaju, ki tako ljubita ![]()
| Kaj jutri za kosilo? | johana |
| malo za hec | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Angleški kolač

Jabolčne kremšnite