Svet skozi otroške oči

Luštne zgodbice tvojih otrok, ja, otroci so res neverjetni, uzivajte , dokler lahko, še prehitro odrastejo, ampak-spomini pa ostanejo za celo zivljenje. Ravnokar sem se spomnila tudi naše anekdote, ko sem mlajšega sina, ki je bil še dojenček, peljala k zdravniku, zraven pa je bil starejši in v čakalnici, nasproti nas je sedela gospa ravno tako z dojenčkom, ki sem jo dobro poznala. Starejši sin jo opazuje in opazuje in kar naenkrat me vpraša tako na glas, da je gospa slišala-mami, ali je ta gospa mami ali babi. Meni je postalo zelo, zelo nerodno, ko sem mu povedala, da je tudi mami. Gospa se je nasmejala in samo dejala-dobro opazuje vaš otrok, itak se pozna, da sem precej starejša od vas, saj imam še enega otroka v poznih letih. Je pa res, da smo bile pred dobrimi 30. leti zenske, ki smo postale mamice, zelo mlade, vsaj večina nas.

Pred dnevi se je zbrala naša razširjena družin na poletnem klepetu, med nami je bila tud naša najmlajša, zelo zgovorna deklica. In ko tako lepo klepetamo, nanese beseda na potovanja, na prijetne dogodke, kaj vse smo doživeli, pa se oglasi naša svakinja in pove, kako prijetno je bilo v turški savni. Na koncu še doda, kako mehko kožo je imela po tako prijetnem tretmaju, pa sem še sama dodala, da to lahko dobiš tudi, če nekaj ur kosiš in ti pot teče po obrazu, posledica pa je tudi mehka koža na obrazu. Naša šestletnica nas gleda in posluša, potem pa ustreli: "Kako mehko kožo imam tudi jaz!" in se zadovoljno gladi po svojih lepih ličkih.