Petra Matos

intervju

Petra Matos, diplomirana geografinja, ki zadnja leta dela na okoljskih projektih za nevladne organizacije, nam je vsem najbolj ostala v spominu kot ena glavnih organizatork akcije: Očistimo Slovenijo. Za KulSlo je povedala nekaj zanimivosti.

Kako ste prišli na idejo, da prostovoljci očistijo Slovenijo odpadkov?  

Ideja je prišla iz Estonije, kjer je 50 000 prostovoljcev, kar je 4% prebivalstva Estonije, leta 2008 v enem dnevu očistilo domovino divjih odlagališč. Ko je do nas prispel kratek filmček, ki so ga Estonci pripravili o svoji akciji, nas je tako navdihnil, da nismo mogli stati križem rok. Vedeli smo, da je problematika divjih odlagališč v Sloveniji velika in da tudi Slovenija potrebuje tovrstno akcijo. Zaradi estonskega primera dobre prakse smo si upali verjeti, da nekaj tako velikega lahko ponovimo tudi pri nas.

Kakšna je bila vaša vloga pri tej akciji?

Sama sem bila ena od dveh vodij projekta. V ožji organizacijski ekipi je bilo sicer 12 ljudi in prav vsak od nas je projektu podaril 8 mesecev trdega dela. Bili smo odličen tim entuziastov. Poleg tega je na ravni občin sodelovalo še okoli 500 občinskih organizatorjev. In okoli 1000 popisovalcev divjih odlagališč. Prav vsak, ki je pomagal, je bil odločilen za uspeh akcije. To je bil projekt, ki presega posameznika in le skupaj, z združenimi močmi nam je lahko uspelo.

In uspeh akcije? 

Ne le, da smo estonsko akcijo ponovili. Celo presegli smo jo. V Sloveniji je 17. aprila čistilo več kot 13% prebivalcev Slovenije. V mnogih občinah je čistila več kot tretjina prebivalcev. Uspeha Slovenije ni dosegla še nobena država, kljub temu, da se je akcija odvijala tudi na Finskem, Portugalskem, Romuniji, Srbiji, Latviji in v Delhiju. Slovenci smo dokazali, da nam ni vseeno za okolje in da smo pripravljeni zanj stopiti skupaj. Z akcijo se je vsekakor zvišala netolerantnost do tistih, ki odvažajo odpadke v naravo. In to je zelo pomembno, saj mora to postati popolnoma nesprejemljivo in ljudje si ne smemo zatiskati oči pred tem.

Pomemben doprinos akcije je tudi prvi digitalni register divjih odlagališč...ta bo pomagal, da se bo problematika divjih odlagališč prenesla iz gozdov na plano. Divja odlagališča namreč predstavljajo grožnjo podtalnici, ki je naše bogastvo in naš glavni vir pitne vode. Če ga onesnažimo, bo ta vir izgubljen za stoletja. Zato je zelo pomembno, da se divja odlagališča redno popisuje in sanira, saj le tako lahko obdržimo nadzor nad najbolj nevarnimi.

Kar me navdušuje je tudi, da smo akcijo speljali prostovoljci. Uspelo nam je združiti kar 270 000 ljudi. Slovenci smo znova pokazali, da kljub vsemu znamo stopiti skupaj v borbi za skupno dobro. To pa nam vsem lahko daje upanje.

Koliko odpadkov je na splošno gospodinjskih (hrane, bele tehnike, vrtnih)? Kaj naj uporabniki z njimi naredijo, ko jim je odveč? 

Gospodinjskih odpadkov je le okoli 13 % od celotne količine odpadkov, ki jih Slovenci proizvedemo (okoli 85 % je industrijskih odpadkov), problem pa je, da kar okoli 85 % gospodinjskih odpadkov pristane na odlagališčih, ki se zelo hitro polnijo. Iskanje lokacij za nova odlagališča naleti na velik odpor občanov, zato odpadki postajajo vse večji in dražji problem. Rešitev je v ločenem zbiranju gospodinjskih odpadkov, ki pa se jih na ta način še vedno zbere premalo (le okoli 15 %), s čimer močno zaostajamo za državami Zahodne Evrope, kjer se marsikje zbere ločeno že preko 90 % odpadkov. V teh državah je ločevanje odpadkov nekaj popolno samoumevnega. Slovenci se še vedno ne zavedamo, da odpadki niso neuporabne smeti, vendar uporabne surovine, ki se jih da ponovno uporabiti. Še bolj pomembno, kot ločevanje odpadkov, pa je preprečevanje nastajanja odpadkov, vendar pa se zdi v Sloveniji sedaj prav utopično govoriti o tem, saj še ločujemo ne.

Kar lahko storimo v tej smeri pa je, da gremo na primer v trgovino z vrečko iz blaga. Plastične vrečke nam služijo le kakšno uro, potem pa jih zavržemo. Razgradile se bodo v okoli 500 letih. Pomembno je tudi, da kupujemo lokalno, nepredelano, neembalirano hrano, da kupujmo samo stvari, ki jih nujno potrebujemo. Ali ste vedeli, da 99 % vseh stvari, ki jih kupimo, po pol leta pristane v košu? Prav vsak od nas je odgovoren za okolje, v katerem živimo in vsakodnevne odločitve so pri tem zelo pomembne.

Kam pelje sedanje onesnaževanje okolja? Kakšne so lahko posledice? Kaj naj pričakujemo v prihodnosti?  

Ravnanje s planetom Zemljo je zelo mačehovsko. Če bi vsi prebivalci sveta ravnali tako kot Slovenci, bi potrebovali 5 Zemelj in ne le ene, da bi lahko zadovoljila naše želje in potrebe. Potrošništvo je največji rak Zemlje. Ljudje nakupujemo brez meja, stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, vse v hrepenenju, da bi nekaj zapolnilo našo notranjo praznino. Kopičenje stvari na simbolni ravni obljublja prav to, vendar pa nima te moči,zato še naprej kupujemo...Tudi reklame igrajo na to našo nezavedno hrepenenje in obljubljajo srečo. Zdi se, da se bodo morale vrednote in miselnost popolnoma spremeniti, da bi ponovno stopili na pot bolj trajnostnega ravnanja z našim planetom. Trajnostno pomeni ohranjati naravne vire tudi za prihodnje generacije. Če pogledamo svet danes, pa delamo ravno nasprotno. Izsekavamo tropske deževne gozdove, vsak dan izumirajo nove živalske vrste, izčrpavamo naravne vire, onesnažujemo zrak, vode, zemljo. Narava se je začela našemu ravnanju upirati. Sprašujem se, kakšna katastrofa se bo morala zgoditi, da bo prišlo do spremembe vrednot, do katere mora priti, saj bomo sicer uničili same sebe. Žalostna sem, ko vsak dan opazujem brezbrižnost ljudi. Ko se z njimi pogovarjam, mi mnogokrat rečejo..."ne, temu se pa ne bi mogel odpovedati, imam preveč rad". Vendar pa se ne zavedamo, da je takšno razmišljanje podobno odločanju med sladoledom in obstojem. Kaj bi izbrali? Ljudem je potrebno vrniti moč, odgovornost za svoje ravnanje. Razpaslo se je razmišljanje, da je za vse odgovorna država. Vendar pa smo država ljudje in če mi sami ne bomo naredili spremembe, do nje ne bo prišlo. Vendar pa me ne skrbi za planet Zemljo...ona si bo opomogla, četudi brez nas.

Kaj menite o prehranjevanju Slovencev?

Slovenci smo veliki mesojedci, kar je z okoljskega vidika zelo sporna stvar. Leta 2006 so v okviru Združenih narodov (organizacija FAO) naredili raziskavo, katere rezultati so bili šokantni. Ko sem prebrala raziskavo, sem sama nehala jesti meso in živalske proizvode. Kar 70 % Amazonskega tropskega deževnega gozda namreč izsekajo zato, da na novih površinah posejejo sojo, ki jo nato izvozijo v EU, da z njo nakrmimo živino. Izsekati je potrebno vse večje površine, saj potrebe po mesu naraščajo. Zelo zaskrbljujoča je sprememba prehrambenih navad Kitajcev in Indijcev. Zemlja, ki nahrani enega mesojedca, nahrani 17 veganov, saj so izgube energije pri proizvodnji mesa ogromne. Kar okoli 80 % energije, ki jo zaužije krava s hrano, se porabi za ogrevanje telesa in za ohranjanje življenjskih funkcij, le okoli 20 % pa gre v njeno rast. Poleg tega proizvodnja mesa prispeva 18 % vseh toplogrednih plinov, kar je več kot promet, ki jih prispeva 14 %. In da ne govorimo o porabi vode, o izumiranju živali zaradi izginjanja tropskih deževnih gozdovih, o širjenju puščav, o krutosti industrijske reje živali. Izračunali so, da bi en hamburger, če bi bila vanj všteta vsa okoljska škoda, moral stati 50 eur. Vendar tega mi ne plačamo, plačali pa bodo zanamci.

Ko me ljudje sprašujejo, zakaj sem se odločila za veganski način prehrane, jim navedem vse zgoraj zapisane argumente, oni pa po navadi odvrnejo, da imajo meso preveč radi in da se mu ne bi mogli odpovedati.

Ena od sprememb, ki jih posameznik lahko naredi je, da se vsak teden odpove vsaj kakšnemu obroku mesa. S tem lahko naredi največ za okolje. Ugašanje luči in druge manjše stvari imajo v primerjavi z zmanjšanim uživanjem mesa zanemarljiv učinek na okolje. Poleg tega lahko nadomestimo meso z rastlinskimi beljakovinami. Fižol in druge stročnice so odličen nadomestek. Sama sem imela vedno težave s krvjo, odkar sem veganka (2 leti), pa je moja krvna slika odlična in tudi bolna še nisem bila, kar pomeni, da vraže, da meso moramo jesti, ne držijo, res pa je, da se je potrebno dobro pozanimati, kako nadomestimo določene snovi, če se odločimo za ta način prehrane. Tudi veganska hrana je lahko naravnost odlična. Morda bi imeli lahko tudi na kulinariki posebno mesto za za veganske recepte. Sama z veseljem prispevam svoje recepteJ Na ta način bi šla vaša spletna stran v korak s časom.

Hvala za ta pogovor!


Število ogledov strani: 38543

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Balenka
Kaj danes za zajtrksijasaja
MOJ vrtrdkapica
malo za hecmadoka
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti