Velika noč in pirhi (pisanice)

članek: kulinarika, avtor: Maja Remic

Nekaj besed o Veliki noči, pirhih in njihovi zgodovini, pisanicah ter idejah o okraševanju.

pirhi1

Velika noč je poleg božiča največji krščanski praznik. Ne praznujemo pa samo na velikonočno nedeljo – praznovanje se začne že en teden prej, to je s cvetno nedeljo, in traja ves velikonočni teden. Ne glede na to, ali smo verni ali ne, veliko noč praznujemo vsi tudi kot praznik pomladi, veselimo se okraševanja stanovanja in izdelave pirhov ter priprav dobrih prazničnih jedi.

Pirh ali velikonôčno jajce je tradicionalen velikonočni okrasek, ki ne sme manjkati na nobeni mizi. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Nekoč so pirhe barvali z naravnimi materiali, npr. s čebulo. Barvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je priljubljena tehnika še danes. V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogato dediščino barvanja jajc v najrazličnejših tehnikah. Znane so predvsem prekmurske remenke, praskanke in belokranjske pisanice ali pisanke, ki sodijo med najlepša velikonočna jajca v Evropi. V novejšem času sta se tradicionalni zbirki pridružila še vrhniški in brkinski pirh.Sodobne pirhe barvamo na najrazličnejše načine, vse je dovoljeno, pomembni sta le naša domišljija in iznajdljivost.

Pirhi nekoč in danes

Belokranjske pisanice in drsanke

Belokranjske pisanice in drsanke

Od pradavnine je jajce vir in simbol življenja. V naših krajih so velikonočni pirhi ljudska umetnina, ki ima svojo govorico. Velikonočni pirh je bil darilo dekleta fantu. Dekle, ki ni smelo fantu z besedami povedati, da ga ima rado, je svojo ljubezen »napisalo« na pisanico:

Pisanica rdeča – ljubezen goreča.
Ti Pisanico dam – Te rada imam.

Tako je govorila pisanica drobno ljubezensko pisemce.

V veliko slovenskih krajih so nekdaj velikonočne jajčne lupine, raztresene okrog hiše, varovale domačijo pred kačami, mravljami in mrčesom. Iz članka Pod lipo domačo avtorice Dušice Kunaver. Najbolj značilna tehnika krašenja belokrajske pisanice  je bila batik tehnika, ki se uporablja tudi pri barvanju tkanine. Površine, ki jih ne želimo obarvati, prekrijemo tako, da se barva na teh mestih ne prime. Motivi so zelo različni – pogosto so to cikcakaste črte, spirale, trikotniki ali polževe hišice. Nekatere pisanice imajo nabožne napise, nekatere pa tudi ljubezenske. To področje pozna tudi drsanke, ki so iz okolice Metlike. Drsanke delamo na ta način, da na pobarvano in kuhano jajce delamo okraske z nožkom.

Prekmurske remenice

Remenice ali remenke najdemo v Prekmurju, kjer beseda remen pomeni rdeč. Tudi te remenice so narejene v batik tehniki, torej z voskom. Za pisanje z voskom uporabljajo enak pripomoček kot v Beli krajini, le da ga v Prekmurju imenujejo trajtar ali klükec. Tudi tu so v uporabi tri barve - črna, rdeča in bela.. Motivi so predvsem abstraktni okraski z geometričnimi liki  in cvetlični motivi.

Brkinski pirh

Brkinski pirh

Postopek izdelave  brkinskega pirha je podoben prekmurskim in  belokranjskih drsankam, razlikuje pa se po motivih. Upodobljeni so predvsem nageljni, srčki, golob ali lastovka z vejico v kljunu, razne druge živali,  pa tudi nabožni motivi, kot so velikonočno jagnje, goreče srce in napisi npr. IHS.

Vrhniški pirhi

Vrhniški pirhi so novejšega datuma. Leta 1995 je ime patentiral Franc Grom. Pirhi so zdelani s prebadanjem jajčne lupine.  Posamezen pirh ima od 700 do 17.000 luknjic. Izdelovanje takšnega pirha pa je zelo zahtevno, veliko lupin  tudi poči. Na vrhniških pirhih so  med drugimi upodobljeni tudi motivi nageljnov in klekljane čipke. vrhniški pirh je postal znan tudi v tujini in ga uvrščajo na pomembne svetovne razstave pirhov.

Pirhi iz oblancev

Pirhi iz oblancev

Družina  Mrvar iz Dobrunj pri Ljubljani  že več kot 20 let nadaljuje dolgoletno  tradicijo izdelovanja “ljubljanskih” butaric iz oblanja. Njihovi znani izdelki so cvetnonedeljske butarice, sčasoma pa so  razvili mnoge dekorativne izdelke, kot so pirhi iz oblanja, posodice iz oblanja, dekorativni obeski za božična in novoletna drevesca, darilne embalaže itd.

Pirhi, pobarvani z naravnimi barvili

Na surovo jajce namestimo rastlino, npr. deteljico, cvetove in različne trave. Da se med kuhanjem rastlina ne premakne, je treba jajce tesno oviti v gazo ali ženske najlonke. Mrzli vodi dodamo liste temne čebule ter žlico kisa in soli. Vodo z jajci in barvilom počasi segrevajmo, da zavre, in kuhamo 15 min. Jajca vzamemo iz vode, jih oblijemo z mrzlo vodo ter odstranimo  povoj. Prihe namažemo s slanino, da se bodo svetili. Po kuhanju se tam, kjer smo dali rastlino, jajce ne obarva in ohrani naravno barvo.

Marmorirana jajca

Potrebujemo

barve za marmoriranje
posodo z vodo
jajca iz plastike
cvetličarsko gobo
paličice

Postopek

V vodo kanemo različne barve in pomešamo s paličico. V raztopino pomočimo jajce, ki smo ga nabodli na leseno paličico (za ražnjiče), in zavrtimo.

Dvignemo iz barvne kopeli in skupaj s paličico zataknemo v cvetličarsko gobo, da se barva posuši.

Mozaik iz jajčnih lupin

Potrebujemo

jajce iz papirja
jajčne lupine
lepilo
zanko za obešanje

Postopek

Na jajce iz papirja nalepimo že razlomljene koščke jajčne lupinice.

Zanko za obešanje stisnemo in potisnemo v jajce na širšem delu pirha. 

Srček šatulja

Potrebujemo

šatulja
srček iz stiropora
jajčne lupinice
lepilo super fix
zlato patino
akrilne barve

Postopek

Površino srčka premažemo z lepilom super fix in nalepimo večje kose jajčnih lupinic.

S pritiskom roke lupinice sploščimo ob podlago, da se na njej še razlomijo.

Velikonočne butarice

Zelo znane so tudi “ljubljanske” butarice iz oblanja, ki ne manjkajo na praznično pogrnjeni velikonočni mizi. Najlepši pogled pa nudijo stojnice v velikonočnem času, ki so prava paša za oči.

 

Sodobni pirhi - domišljija ne pozna meja

Kako izpihamo jajce

Za izpihovanje so primerna jajca z močno lupino. Na dveh koncih s šivanko ali šilom izvrtamo luknjici in vsebino z malo truda izpihamo. V hobi trgovini pa lahko kupimo tudi poseben pripomoček. Izpihana jajca lahko nato krasimo po mili volji: tradicionalno z barvanjem, batik tehniko, s praskanjem, v novejšem času s servietno tehniko, nanje lepimo čipke in štance, naredimo mozaik, marmoriramo, pišemo in rišemo s flomastri za keramiko, slikamo z akvareli, jih uporabimo za izdelavo figuric in podobno.

 pirhi10

»Fabergejeva jajca« iz stiropora

Umetniška velikonočna jajca, ki jih je izdeloval ruski draguljar Peter Carl Faberge (1846–1920), imajo svetovni sloves.

Draguljar, ki je živel v Sankt Peterburgu, kjer je živela tudi carska družina, je svoje »jajčne« umetnine, okrašene z dragimi kamni, izdeloval predvsem za dvor carja Aleksandra III. in carice Marije Fedorovne in kasneje za njegovega naslednika Nikolaja II. Jajca so izdelana v dragocenih materialih, kot so: platina, zlato in dragulji. V njegovi delavnici so naredili 105 jajc, ohranilo pa se jih je 69.

Naše »Fabergejevo jajce« je iz stiropora. Nanj smo nalepili steklene kamenčke in perlice, podstavek pa naredili iz modelirne mase in ga pozlatili. Pirh v obliki šatulje je velik 20 cm.

Potrebujemo

jajce iz stiropora iz dveh delov
lepilo, ki ne topi stiropora
pištolo za vroče lepljenje
akrilno barvo strukturno
čopič
okraske
zlato vrvico
modelirno maso
brusni papir
šelak
zlato patino

Postopek

Jajce. Jajce najprej pobarvamo z rdečo akrilno barvo, ki ima strukturo peska.

Ko se barva dobro zasuši, začnemo lepljenje vrvice, perlic in okrasnih steklenih draguljev. Stojalo. Posebej iz modelirne mase izdelamo stojalo za pirh.

Ko se modelirna masa posuši, stojalo obrusimo in premažemo s šelakom. Nanesemo še zlato patino.

Državniški pirh

Nikakor si nisem mogla zapomniti vrstnega reda barv na naši zastavi, zato sem izdelala slovenski pirh. Mogoče bo koristil tudi drugim. Za tiste, ki niso vizuelni tipi, pa sem napisala še pesmico

Zastava bela, modra, rdeča -
Slovenija je moja sreča.

Potrebujemo

jajca iz stiropora
akrilne barve
čopič
dve paličici
dve manjši in eno večjo buciko
karton
olfanož
lepilo

Postopek

Jajce iz stiropora pobarvamo z akrilnimi barvami po enakih delih: belo, sledi modra in rdeča.

Iz tršega kartona z olfanožem izrežemo peruti, noge in čopko ter podstavek.

Pobarvamo paličice in dele, narejene iz kartona.

V jajce narišemo simbol slovenske zastave.

Oči in nos naredimo z dvema bucikama, ki imata manjšo glavo, in eno buciko z večjo glavo.

Jajce nabodemo na paličice, prilepimo noge in podstavek.

Perutnice pritrdimo na jajce z buciko (tako so gibljive) ali prilepimo.

 

Izvleček iz knjige Hobi ustvarjalnost izpod peresa Maje Remic in v založbi Littero picto.

Število ogledov strani: 51444

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
Kaj danes za zajtrkŠpelais
MOJ vrtjohana
malo za hecrajko0028
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti