Regrat

lat.: Taraxacum officinale, ang.: dandelion, nem.: Kuhblume, lj.: jajčar, mlečec, rumeni regrat

Vsi ga poznamo. Najdemo ga povsod. Kadar je ves travnik pokrit s cvetovi, je celo lep. Raste po senožetih,, njivah, poteh, nasipih, vdira v vrtove, se vmeša med cvetnice, najdemo ga celo v kamnitih zidovih.

Želite »poslati« svojo fotografijo začimbe?

Opis

Je samonikla rastlina, ki jo preganjamo kot plevel do zgodnje pomladi, ko ga nabiramo za solato. V Franciji pa ga tudi gojijo. Ima nazobčane liste in živo rumene cvetove. Zraste do 50 cm visoko, v neugodnih pogojih pa cvete že pri desetih centimetrih. Listi imajo rahlo sladkoben vonj in grenek okus.

Gojenje

Regrata ne gojimo, ker raste za vsakim vogalom, le v Francijo ga bolj častijo in gojijo v vrtovih. Ker raste tudi v jarkih in na poteh, moramo paziti, da ga niso z iztrebki onesnažili psi in mačke.

Uporaba

Iz mladih regratov (z dodatkom vročega krompirja in slanine) izdelujejo odlično regratovo solato. Vendar uporaba ni omejena zgolj na solato (čeprav ga mnogi Slovenci ne uporabljajo za kaj drugega), iz njega pripravljamo nadeve za palačinke in mesne zvitke, dodajamo ga drugim presnim solatam, zeliščnim omakam, pomladanskim juham in mesu na žaru. Poleg listov uporabljamo tudi cvetove, iz katerih pripravljamo slastno regratovo vino oz. regratovo šabeso.

Zdravilni učinki

Grki so uporabljali regrat kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis. Grke pa so Arabci naučili zdraviti z njim. V srednjem veku so ga priporočali kot pomoč pri odvajanju vode. Proti boleznim ledvic ga je priporočal Fridrih Veliki svojim državljanom. Danes je regrat znan kot zelišče, ki pospešuje tek in izboljša prebavo.