Sadni kruh sem spekla letos za velikonočne praznike in se je potica lahko kar skrila proti temu kruhu. Bil je tako sočen, aromatičen, okusen in rahel, da se sploh ne da opisati. Pri pripravi sem se večinoma držala recepta, le da sem izpustila mlete orehe in namesto rozin uporabila tretinjske deleže rjavih in zlatih rozin in suhih brusnic. Za namakanje suhega sadja sem uporabila sok kar 4 pomaranč, ker je bilo sicer sadje premalo namočeno. Uporabila sem moko za domači kruh in solno-kvasno emulzijo, vzhajala sem ga mogoče še kakšno minuto več kot piše v receptu. Ker nisem imela mletega janeža, sem uporabila kar celega. Za oblikovanje hlebca sem uporabila drugi način, naslednjič pa bom najbrž sprobala še tretjega in morda nekoliko zmanjšala količino sadja in ruma, da se bo videlo, da je tole vendarle kruh, saj je sedaj vidno skoraj samo sadje. Sem se pa za ta recept odločila zato, ker sem zelo dober sadni kruh jedla že večkrat na zimskem planinskem pohodu in domnevala, da kaj tako dobrega jaz ne bi spravila skupaj. Pa je kruh po tem receptu še veliko boljši od tistega.
Zelo priporočam!
