Hrana primerna za rast

pozdravljeni!

mene pa zanima, če poznate kakšno hrano ki je dobra za rast, ali pa kakšne knjige o tem,,...karkoli, spletne strani,....

sem še v obdobju razvoja, ampak se mi je rast zaustavila zaradi enega problema(o njem ne bi),...

če ima katera kak nasvet,....

hvala že v naprej

lp

mlada kuharica

22. apr 2007 20:03

Vse kar vsebuje C - vitamin.

Lp,

kobra 1

22. apr 2007 20:18

da bi bila kaka prav posebna hrana za rast? Hm...vsekakor raznovrstna oz. s čim manj kompliciranja...če se je pa rast zaradi nečesa ustavila, pa je treba tisto nekaj bolj pogledati. verjetno bi tu vedel zdravnik več povedati kot kdorkoli od nas....koliko si pa visoka (stara) in ali so starši visoke rasti?

22. apr 2007 20:56

hm, težko je na pamet rečt, če ne vemo razloga za zastoj... Na splošno pomagajo vitamini in beljakovine in baje veliko spanja, ker se takrat sprošča rastni hormon. Čeprav jaz v puberteti in tudi v otroštvu nisem veliko spala, pa sem vseeno 1 cm večja od mami in sestre, ki sta pravi zaspanki proti meni;) Veri

22. apr 2007 22:30

Neko teorijo sem nekje prebrala, da se rastni hormon pospešeno sprošča, če od štirih popoldne ne ješ nič in potem ponoči med spanjem deluje.

23. apr 2007 4:57

Našim prijateljem so na kliniki raziskali gensko zsnovo in ugotovili, da so vsi bolj nizke rasti in zato tudi otroci ne morejo biti visoke rasti. Baje nosijo s sabo nek gen, ki povzroče nizko rast. Njihova otroka sta večja od staršev, vendar še vedno nižja od povprečja vrstnikov.( dvojčka 22let, hči 155cm, sin 152cm) Prav tako pa so v moževi družini po očetu sami velikani, najmanjši je moj mož, ki meri 185cm, največji pa bratrancev sin, ki meri celih 215cm, njegova sestra pa 189cm. Mlada kuharica, daj še ti raziskat gen za velikost. Mogoče je kaj povezano s tem, če ni bolezen. Kyara

23. apr 2007 6:08

Sy, se ti malo hecaš????? rimljanka

23. apr 2007 10:06

Po teoriji, ki jo omenja Sy, ne vem, kdaj so potem uspeli zrasti moji požrešni otroci, ki so po četrti popoldan šele začeli prav jesti, sin pa za povrh še spal ni kaj prida.... hči je obtičala pri 1,75 m, sin pri 185...Mamamia mamamia

23. apr 2007 11:07

Mislim, da gre v konkretnem primeru za endokrinološko in/ali genetsko zadevo in mi s svojimi poskusi na slepo niti ne koristimo niti ne škodujemo.... Vendelina jr.

23. apr 2007 11:35

Precej let sem hodila v isti razred s sosedo, recimo prijateljico in sosedo, ki je bila polega mojih 158 cm s svojimi 172 cm zavidljivo visoka. Na mojo nesrečo je tisti čas moda prinesla obutev z debelimi podplati , ona jih seveda nosila in je na tistih hoduljah zgledala prav grozno, jaz pa sem imela le ljubke čeveljčke,ki so imeli komaj kaj petke.

Prekašala sem jo v večini stvari in ker sem bila očitno bolj uspešna od nje, me je zečala trpinčiti. Žalila me je zaradi moje velikosti in me v resnici večkrat spravila v jok, ker pri žaljenju ni imela meje.

V prvem letniku sva sedeli skupaj in mi je vse zvezke, knjige in druge moje stvari popisala z napisom Pamž. Čeprav nisem ravno ena reva, ki se ne zna braniti, ji nisem bila kos, upala sem le, da se ji bo maščevalo.

Že v srednji šoli sem se zaljubila v enega gimnazijca iz višjih letnikov, ki je bil primeren moji velikosti in do smrti opravila s problemom moje velikosti; ona pa se je zaljubila in seveda z njim tudi poročila, v eno suho grižo, resda samo 1 cm manjšega od nje.

Uspešno sem doštudirala smer, kjer je ona pogrnila, zdaj pa se, naj mi bo odpuščeno, neskončno naslajam od dejstvu, da je ne  marajo učenci in učitelji na šoli, kjer poučuje. Nadeli so jo tudi nemogoč vzdevek, pri katerem mene vedno zvije od smeha in je dosti hujši ko pa  pamž.

Nekaj dni nazaj sem jo ( spet) videla skozi kuhinjsko okno, njo in njenega "pamža", ki je drobil za njo.  S svojimi kilami zgleda še bolj mogočno od svojega drobcenega moža, ki se je ob njenih petah in od vsega hudega že skrčil. Vam povem, mogoče pa Bog le je ....

 

 

 

 

 

Frina

23. apr 2007 12:06

Joj, Frina, ti pa si me nasmejala. A poznaš tisti pregovor, vse se vrne, vse se plati. Tako pač je. Bravo še enkrat. Malčica