Hrana primerna za rast

mlada kuharica, kolikor mi je znano, napovedat točnih posledic pri anoreksiji, še ne morejo, ker je prvič premalo raziskav, saj se večina te bolezni še zatauša (skrije), dokler ni že kar hudo in takrat so posledice hujše. Drugič pa je to precej odvisno od posameznice, koliko časa je trajalo in kako huda oblika je bila. Najbolj važno je, da zdaj paziš, da ne boš zapadla spet v kake motnje, te se namreč znajo ponavljat in se lahko zelo pritihotapijo nazaj - tudi v smislu, da je treba samo zdravo jest itd... Si hitro na kakih oreških in od tam do nič ni več daleč (naj mi makrobiotiki oprostijo, ampak sem inštruirala kar nekaj anoreksičnih punc...) Ker si stara 14,5, boš lahko še kar nekaj zrasla, saj boš rastla vsaj še do 16tega, takrat se počasi konča, potem samo še kak cm, mogoče bo pri tebi trajalo še kako leto dlje, če se ti je vse skup zamaknilo, tako da ne obupaj. Koliko škode si si oz. so ti naredili z anoreksijo, je težko rečt, ampak reciva, da računava na optimistično varianto, pa da se je vse samo zamaknilo, kaj praviš?;) Veliko bolj kot to, kaj ješ, je pomembno to, da si se odločila o svoji težavi spregovorit, ker to pomeni, da jo boš počasi lahko izločila iz svojega sistema. Je pa to tudi dober backup, več ljudi kot ve za tvojo bolezen, več jih bo pozornih in te lahko opozorijo, če boš spet zapadala v kake nezdrave vzorce. Čisto resno, to je dobro, čim več naj jih ve! Če te kaj potolaži, jaz nisem mela nikoli nobenih prehranjevalnih težav, razen ene alergije enkrat, pa še ta ni dolgo trajala, pa sem vseeno bolj počasi rastla, vendar pa dalj časa in sem se pri 15-16 potegnila, prej sem bila vedno druga najmanjša v razredu, danes sem pa čisto povprečje (168). Tudi prsi so se mi razvijale še kar dolgo, sicer ni, da prej ne bi nič mela, vendar so pa rastle še na faksu - pa se nisem nič zredila, samo prsi so se odločile zamenjat B za C... Sem bila kar malo jezna, ekr sem si malo pred tem kupila par modrcev, češ, zdaj se mi splača, ker ne bojo več rastle... no, pa maš... Sicer ti bojo pa sigurno zrastle med nosečnostjo in dojenjem;) Tako da boš gotovo nekoč vsaj nekaj časa imela lepe velike prsi;) Zdaj pazi, da redno ješ, ne spuščaj nobenih obrokov, pojej veliko sadja, AMPAK NE SAMO SADJE!!! Dovolj spi in predvsem se čim manj sekiraj zaradi svoje razvitosti, fantje so hecni, meni je oče vedno govoril, da ne smem pokazat, kok sem pamtna, ker se fantje bojijo pametnih punc:) Pa nisem nikoli mela problemov s fanti, da me ne bi hoteli... (je pa en res mel probleme, ko sva že bila skup, in sicer s tem, da sem pač matematiko boljše razumela kot on - ja, žalim slučaj:) Tak da, ne sekiraj se, čisto nobena fizična lastnost ne more odvrnit nekoga, da mu ne bi bila zanimiva, (razen če bi smrdela), sploh pa ne majhnost ali pa prsi... Ja, fantje radi pogledajo večje prsi, kar pa še ne pomeni, da bojo tudi za punco zbrali Pamy... Tudi meni so na pogled bolj všeč večje kot majhne, vendar pa znajo bit prekleto nepraktične - ne moreš tako fajn ležat na boku, na trebuhu je sploh kriza, za vsak sprehod moraš dat modrc gor, niti v trgovino ne moreš brez njega, ker te vsi zijajo... Skratka, majo tudi male prsi svoje prednosti;) Tako da - probaj pogledat na vse skup z druge strani... V vsakem slabem je nekaj dobrega - primer, odkar sem zanosila, sem do pred enim mesecem vsak ljubi dan bruhala... kaj bi bilo tu dobrega, se vprašaš? No, sem si rekla, da se pa vsaj ne bom zredila za 20 kil. Če pa bi se zredila za 20 kil, bi si pa rekla, da mi vsaj slabo ni... Štekaš logiko?;) Ti pa garantiram, da če se boš ti dobro počutila v svojem teleščku, bo to telesce vsem všeč! Ti rečem, da fantje sploh ne delajo takih razlik... Za velikost jim je itak vseeno, nisem še srečala enega, ki bi rekel, da mu punca ni všeč, ker je mala... Glede prsi pa jim mogoče ni vseeno, ampak to še nič ne pomeni: sem imela košarico A, B, C, zdaj pa E, pa ti povem, da jim z A nisem bila nič manj zanimiva! Ti se samo veliko smej, potem bojo gledali še kam drugam;) KO sem jaz mela še majhne prsi, sem si rekla, da tako vsaj ne bom dobila maminega sinčka, ker ti so praviloma usekani na ženske z velikimi... To je pa tudi nekaj, veš kaj vse ti je prihranjeno, če se te taki tipi ognejo v velikem loku:) kobra, hehe, fantom dol visi za modo! Njim si bila verjetno zelooooo všeč:) Veri

Tako kot so vsi pred mano napisali,ti tudi jaz pravim pusti času čas.Moram priznati,da je zelo lepa tema.In tako kot pravijo strup je v malih flaškah(ali pa v malih hlačkah). Pa še to.Ne želi si velikih prs.Te samo motijo.Enkrat te bluza špana,drugič te moti ko te vsi v njih gledajo namesto v oči.

Sy, to teorijo si verjetno prebrala v knjigo Čudežna zeljna juha (Marion Grillparzer). Na strani 90 piše: Če po četrti popoldne ne použijemo nobene kalorije več, nastopi med polnočjo in eno zjutraj, ravno v času delovanja rastnega hormona (STH), pomanjkanje sladkorja. To pa je najmočnejši dražljaj , ki izzove dodatno izločanje rastnega hormona. Upoštevajte pa, da je to prepisano iz knjige o hujšanju. Lep pozdrav vsem, posebno tebi, mlada kuharica riba-ribica

Ne glede na to, da se mi zdi ta teorija precej neverjetna, tudi če bi bilo res, ne bi nikoli svetovala punci, ki se je borila z anoreksijo, da naj ne je po četrti popoldne, ali po šesti ali po katerikoli uri, skratka. Naj le je, kadarkoli, če ji le paše... Nikakor nobenih omejitev pri hrani za nekoga, ki je bil odvisen od omejevanja hrane... Mlada kuharica, pamet v roke, ne se spet zaciklat, pa če bi potem rasla ko konoplja - kar je skrajno malo verjetno, mimogrede... Veri

Ja, niso svete resnice vse trditve (a je sploh katera??????), ki zrastejo na zeljniku tistih, ki si tem služijo denar!

Mlada kuharica, raje ne nasedaj takim neumnostim, kot je ta, da po 4. ne smeš jesti. Veri je pametno (pa s strokovno podlago) zgornje napisala.

In - da bi rastni hormon delal eno uro? Pa da imaš najmanj glukoze ravno 9 ur po tem, ko zaužiješ zadnji obrok? Ne glede na to, kaj teh vmesnih 9 ur počneš?????? Naše telo ni takole ne ure in minute narejeno, no. Kompleksnost uravnavanja notranjega okolja (kamor sodijo tudi hormoni, seveda) je zelo zelo zapletena reč.

Mlada kuharica, ker si gimnazijka, boš o tem marsikaj slišala v 3. letniku (najbolj verjetno), če si pa prav zelo vedoželjna, pa vzemi v roke učbenik Biologija človeka Petra Stuška in kaj "na zalogo" preberi. Ne bo škodilo.

 

rimljanka

Še moje izkušnje. V OŠ sem bila druga najmanjša, danes imam 175 cm. Zrasla sem šele v srednji šoli. Tudi moji bratje. Nekateri smo pač bolj počasni. Kar se tiče postave, se res ne sekiraj. Moja prijateljica je bila tako suhljata in nerazvita, da je dobila menstruacijo šele pri 16. Kot sem rekla, nekateri pač zamujajo. Tudi če ne boš več zrasla, nisi čisto nič premajhna. Ljudje smo različni, veliki, majhni, drobni, debeli. Bolj kot zunanji izgled, je pomembna tvoja notranjost. Zadovoljstvo in pozitivizem se odražata navzven. Energija in toplina delata ljudi lepe. Še nekaj. Moja mami vedno pravi, da imajo moški radi manjše ženske. Lp mimika

ooo hvala vsem, za te besede!!! res, mi zelo pomagate! v šoli sem vedno priletela na sluha ušesa, ker saj se dobro razumem s sošolkami, ampak preprosto ne razumejo mojega problema, niti mi niso pri tem pomagale(misl to, ko sem imela anoreksijo). sasj u bistvu jih razumem. zdej pa vem, da sem našla taprave, ki mi boste pomagale! sem pa v 9. razredu, nisem še v gimnaziji! drugače, je res da sem sedaj veliko bolje, kot sem bila, tudi počutim se bolj! ubistvu se nism pozdravila s pomočjo zdravnikov, ampak predusem sama in z mamino pomočjo! zdi se mi da sem prav storila, saj se moram tega sama zavedat! prav zato, se mi zdi da jih veliko, ko pridejo iz bolnice ponovno zboli! ker pa je bilo moje hranjene takrat čisto drugačno, pa bi vas prosila če moogče poznate kako spletno staran ali knjigo, koliko količinsko naj bi pojedli najstniki? to mi bi zelo pomagalo, saj sem res zgubili neke prave mere! verjetno me razumete, ker če toliko časa čisto drugače ješ,.... vsem res hvala že v naprej, pa se še kaj slišimo mlada kuharica

mlada kuharica, količine so precej odvisne od tvoje aktivnosti, jaz sem v srednji šoli in še na faksu non stop jedla, vsi so me že zafrkavali zato, ves čas sem nekaj žvečila, še med poukom... Pa sem bila suha (52 kil), ampak sem rastla in precej športala. Vedno sem pojedla recimo dve malici, čeprav sem zjutraj vedno morala vsaj nekaj malega pojest (moja mami slavi zajtrke, meni tako zgodaj sicer ne paše, ampak dokler smo skup živeli, je bilo po njenem;), pojedla sem normalno kosilo, malice vmes in zvečer sem se navadno kar napokala - se spomnim, ko sem si na kavč prinesla po dve tri tavelike žemlje, eno s sirom, eno z marmelado, eno s čim tretjim... in vse skup zmazala ob 12h ponoči... Se bojo vsi križali, kako je to nezdravo, ampak sem prepričana, da eč ne bi toliko jedla, bi bila še bolj suha in bi bila presuha... Takrat sem se pač razvijala in sem pač toliko rabila... zdaj ne rabim več toliko (no, konkretno zdaj, ko sem noseča, mam še vedno kake lačne dneve, ko zmažem vola in pol;) ampak na splošno pa ne;) Vsekakor jej vsaj 5 obrokov na dan, pa enega kinder buenota ne štet za obrok, ockej?;) Tisto je čisto tako mimogrede, za take punčke kot si ti, ne šteje (tistim na dieti seveda šteje, ampak to zate ne velja;)... Ne vem, za zajtrk recimo ješ kosmiče z jogurtom ali pa kruh z marmelado in kakav ali kar ti je pač všeč, recimo vsaj eno malo žemljico, v šoli med odmorom mazneš še eno sadje, za malico sendvič ali pico prepognjenko, kar pač dobite v šoli, saj v OŠ je malica obvezna, ne? Za kosilo ti itak verjetno mami skuha, vsaj jaz bi hčerki sigurno, sploh če bi mela anoreksijo (madona, to bi mi bila pa po moje največja muka, si predstavljate, da pri mojih kuharskih užitkih moj najljubši otrok ne bi hotel jest??? grozaaaa, bože, ne daj, da se mi to zgodi! Že če bo zbirčna, bom vsa nesrečna, da mi pa sploh jest ne bi hotla, se bi pa kar zjokala...), za popoldansko malico si lahko vzameš kak sladek jogurt, skutico, puding ali karkoli pač ti je všeč in je v hladilniku in sadje ali pa kos peciva in sadje, če ti zapaše pa tudi burek ipd. ni nič prepovedanega;) zvečer pa spet nekaj lahkega; sadje, čokolino,... Sajde sploh lahko ješ tudi vmes, vendar rajši ne tik pred kosilom, ker imaš verjetno malo skrčen želodček in če poješ eno ornk jabolko pred kosilom, se ti bo zdelo, ko da si sita... mogoče takoj na začetku ne boš mogla toliko pojest in se ne sekiraj, počasi povečuj količino, pa bo šlo, ampak tole bi en normalen najstnik zmazal... Samo za občutek. Boš videla, da bo ratalo! Če ti je ratalo splezat ven iz najhujšega z mamino pomočjo, si že na precej boljšem kot večina teh punc in verjetno bolnice in zdravnikov niti ne boš nikoli rabila... To ti vsekakor želim, ampak resno pa povej to ljudem okoli sebe, da bojo pozorni nate... Jaz mam recimo astmo, pa včasih ne opazim, da že težko diham, kakor se to neumno sliši, človek se vsega navadi, zdi se mi, da sem samo malo lena... no, fant me pozna, pa že ve, da bom glih kar skup zlezla in mi da pumpico, pa je ok... Tak da je dobro, da ljudje okoli tebe vejo, kaj se s tabo dogaja in ti lahko pomagajo. Tega se nimaš kaj sramovat, to je bolezen kot vse ostale, nobena ni nekaj, an kar bi bili ponosni, smo pa lahko ponosni na to, kako jo folgamo;) Veri

Mlada kuharica, na Zasebna spročila sem ti poslala sporočilo.

 

 

Frina

Tako, kot je napisala Veri. Pet obrokov na dan. Za hrano si vzemi čas, da je to obred in ne hranjenje (beri basanje) na hitro. Jej počasi in s spoštovanjem do rastlin in živali (če ješ meso), ker nas hranijo in gospodinje, ki je jed pripravila.

Vsak obrok dobro prežveči, saj se prebava prične v ustih. Hrano okušaj in prični v njej uživati. Telo ti bo samo povedalo kdaj je dovolj, kaj ti koristi in kaj ne. Vsak organizem je drugačen in tisto kar je dobro za tebe, ni rečeno, da je za drugega. Če boš prisluhnila sebi boš kmalu ugotovila, kaj je najbolje.Pa ne samo v hrani.

 Prav tako se nikoli ne prenajedaj, kajti to je druga skrajnost, ki lahko preide v navado.

Še nekaj! Nikoli ne pij med obrokom. Vedno pij vsaj petnajst minut prej oziroma kasneje.

Lepo bodi in rada se imej natanko tako kot Si!

kobra 1 Sporočilo je spremenil(a) kobra 1 dne 24. apr 2007 19:49:27