Nove trgovine in trgovske verige

Kaj pa vi mislite o eksploziji trgovin in trgovskih verig, ki se odpirajo v Sloveniji?

Mercatorji in Tuši, Hoferji, Spari in Lidli rastejo kot gobe po dežju. Pa rabimo vse to?

Kar se tiče trgovin s prehrano, več kot jest menda ne moremo.... Da pa trgovkam ni z rožicami poslano nikjer, pa itak vemo.

Na to temo v nadaljevanju posredujem tudi mail, ki sem ga prejela. Koliko je kaj resnice, presodite sami....

Me pa zanima vaše mnenje; kje kupujete, kakšni so vaši argumenti.

Poznate pregovor "krvav denar"? Vedno so bili in bodo ljudje, ki ga ustvarjajo, kot tudi tisti, ki se mirne duše z njim okoristijo. Žalostno pa je, da to niso posamezniki ali kakšen manjši odstotek, temveč se z njimi vsakodnevno srečujemo - že na ta način, ko stopimo v kakšno od teh imenitnih poceni trgovin, ki v Sloveniji rasejo kot gobe po dežju, in kamor vsi tako vneto zahajamo - saj smo se vendar modernizirali in je shopping, pravzaprav šoping, postal tudi naša "kultura.

Na račun koga ali česa so izdelki v teh gigantskih marketih tako poceni? Lahko smo prepričani, da ne na račun manjšega dobička lastnikov.

No, in tu je zdaj primer Lidla, povzet iz Delavske enotnosti (napisala Mojca Matoz):

V Nemčiji so pričevanja zaposlenih v Lidlu že leta 2004 zbrali v črno knjigo in jo prevedli v več jezikov. Knjiga se bere kot roman Charlesa Dickensa iz začetkov kapitalizma, ko je bilo dovoljeno marsikaj. Da so Lidlovi diskonti poceni prav na račun zaposlenih, postane bralcu jasno že po prvih straneh.

Načini poslovanja in odnos do delavcev:

- vsaka blagajničarka mora preko optičnega čitalca povleči 40 proizvodov na minuto; kdor v določenem času (ponekod 3 tedne in to brez uvajanja, drugod do 4 mesecev) te norme ne doseže, leti;

- odpuščanje na osnovi "tatvin" zaposlenih: odpuščena delavka, ki je "ukradla" 12,5 € (in se zavzemala za plačilo nadur svojim podrejenim sodelavkam, kakšno naključje); v blagajnah običajno manjkajo okrogle vsote, npr. 50 €

- delavke morajo delati pred delovnim časom in po njem, in sicer večinoma brez plačila, zastonj, z utemeljitvijo, da so pač prepočasne, delo pa mora biti opravljeno

- ne vem, ali v Lidlu nimajo varnostnikov in morajo tudi to službo opravljati trgovke, saj članek navaja, da blagajničarke preverjajo tako, da simulirajo tatvino z raznimi triki (skrivanje dražjih izdelkov v embalažo cenejših, skrivanje izdelkov pod roke svojih otrok ipd.), in tista, ki trikrat ne prestane testa (torej odkrije prevaro), izgubi službo

- ko je delavka zbolela, so jo neprestano preverjali na domu in jo prestavljali na vse manj ugodni delovni čas (nedelje); druga je delala s 40 °C vročine, ker so ji zagrozili, da se ji "slabo piše", če prinese potrdilo o bolezni

- razpored delovnega časa za naslednji teden se ponavadi izve šele v soboto, tudi ne vedo vnaprej, kje bodo delale (v kateri poslovalnici) - žal to postaja ustaljena praksa pri mnogih podjetjih; izgovori vodstva so bolj ali manj duhoviti, v resnici pa gre samo za manipulacijo delavca

- ustanovitev sindikata je v Lidlu skoraj "mission imposible"; potrebno je bilo že posredovanje sodišča, ker podjetje npr. ni hotelo izdati seznama vseh volilnih upravičencev; preprečevali so volitve tako, da so povabljene ravno tisti dan poslali na šolanje; boljša situacija je v severnoevropskih državah

- zaposlijo več kadra, kot je potrebno (po pričevanju zaposlenih), in se kasneje znebijo tistih, ki ne razmišljajo "ustrezno": poslovodje morajo npr. ustvarjati negotovo ozračje, pritiskati na svoje zaposlene in nanje gledati kot na potencionalne lopove - si predstavljate, kako "stimulativno" je takšno delovno ozračje???

>> > > - najbolj negativno propagando je Lidl doživel na Češkem, kjer MORAJO DELAVKE OB ČASU MENSTRUACIJE NOSITI NA GLAVI TRAKOVE, DA NADREJENI VEDO, KATERIM LAHKO DOVOLIJO VEČKRAT NA STRANIŠČE (ostale smejo le enkrat)!!!!!!!!!!!!!! , s tem, da morajo za dovoljenje DVIGNITI ROKO - (trgovina ali zapor???), enako na Poljskem, na Hrvaškem so morale trgovke ob tem času nositi priponke

- razne analize proizvodov, ki jih ponuja ta trgovska veriga, pa vedno znova dokazujejo slabo kvaliteto - na Švedskem so leta 2005 odkrili v Lidlovih trgovinah oporečno meso

- da se zgodbe ne bi ponavljale tudi v Sloveniji, bo poskrbel Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki že zbira podatke in načrtuje aktivnosti

Upajmo.

Mogoče bomo naslednjič, ko bomo z večjim ali manjšim navdušenjem prelistavali kataloge in reklame, ki se vsakodnevno kopičijo v naših potšnih nabiralnikah, vsaj za trenutek zastali in pomislili: kdo je zaradi tako nizke cene nekega artikla oškodovan?

V Sloveniji se gradijo novi in novi nakupovalni centri in supermarketi.

Zaposleni, osnova vsakega podjetja, pa se še in še degradirajo. Doklej in do kod? Vse več podjetjij ravna mimo načel (ali celo ravno nasprotno) sodobne ekonomije, da o socialnem sistemu sploh ne govorimo. Nekoč smo se učili o fevdalizmu ........

LP

tabina

29. mar 2007 13:52

Tabina, sigurno vsega ne rabimo, radi pa izbiramo. Tko pač je... Glede izkoriščanja pa tako, če je cena nižja, večina ljudi sploh ne briga na čigav račun, je pač tako, da najprej pomislimo na svojo korist. Saj tudi ko greš teniske ali hlače kupit verjetno ne razmišljaš, da je en kitajski ali vietnamski otrok delal za pest riža - ali pač... Ampak res je žalostno... matilda Sporočilo je spremenil(a) matilda dne 29. mar 2007 13:56:27

29. mar 2007 14:00

Kar zadeva Lidl, je ta "e-mail" prekopiran iz časopisa. Ne spomnim se katerega, ampak pred kratkim je bil fotokopiran članek obešen tudi na naši oglasni deski v službi.Seveda sem bila zgrožena ko sem prebrala.Če je res tako oz. če bo tako tudi pri nas, grem raje delat kot čistilka kot pa da prenašam to.Nažalost pa obstajajo ljudje, ki bodo to službo morali sprejeti, če bodo hoteli preživeti. Bomo videli, že danes pri 24 urah (zihr so posnel) kako so se ljudje spet rinili v te trgovine (kot je bilo pri hoferju). Jaz osebno sem tega mnenja, da ne potrebujemo toliko trgovin in centrov - konc koncov skor povsod prodajajo eno in isto. Brez reklame, ampak delam v müller-ju in vam povem, če ne bi imeli nemške robe, ne bi imeli kaj prodajat. tako pa ljudje hodijo h nam samo zaradi kvalitete in cene - ki je pri določenih izdelkih dosti nižja kot drugod. No ampak brez reklame, čeprav delam tam, jih ne kujem v zvezde. lp Pitončica

29. mar 2007 14:04

tudi če kupuješ "blagovno znamko", ki je cenejša, vedno poglej kdo je proizvajalec.....potem poglej po polici, kje je njegov originalni proizvod, pa poglej njegovo ceno???? Potem pa se vprašaj, zakaj je isti proizvod, istega dobavitelja ( proizvajalca), pod blagovno znamko CENEJŠI? Lahko ti naredim pravljico o surovinah......za izdelke, kje se da "pršparat", da je ISTI izdelek cenejši, ker namreč sestava idelkov je v merilu OD-DO....razpon med njimi( mejnimi vrednostmi, ki so še dovoljene) JE ZADOSTI VELIK, da se noter vrine kaj...... Ampak, to ima čez že zakon o varstvu potrošnikov. Petra 1

29. mar 2007 14:17

Midva kupujeva pri sosedu ravno iz razloga, ker sva brala eno primerjavo, koliko kje delavke zaslužijo in so bile v M. 2x več plačane kot v Š. Ne vem, če je še vedno tako, članek je bil objavljen pred kake pol leta, vendar imam rada, če vidim, da delajo s svojimi podrejenimi čim lepše, povsod:) Veri

29. mar 2007 14:58

Dokler bo lastništvo najboljšega soseda v slovenskih rokah, bom hodila pretežno tja. Drugam grem le izjemoma in če nekega proizvoda sosed nima. Če ga bodo pa prodali, o čemer se je tudi že pisalo, bom ponovno razmislila.  Zaradi mene je lahko xy poceni trgovin, pa na moje nakupovalne navade ne bodo dosti vplivale. Prvič poceni artiklom ne zaupam kaj preveč, drugič mi je škoda bencina za letanje naokrog. Cila

29. mar 2007 15:01

jaz kupujem v Mercatorju (in včasih Mullerju), drugod sploh ne, ampak tudi tu se pozna da Zokija ni več. Izredno redko kupujem trgovsko blagovno znamko, ponavadi originale, ker sem pripravljen plačati več za kakovost, škart robe pa ne prenašam. in tudi vedno kupim samo tisto, kar rabim: če hočem čaj, ne pustim, da mi pod akcijsko ponudbo vturijo še gajbo pira, 2 pralna praška, kravato in plenice. drugače pa, kar se da, kupujem v specializiranih prodajalnah: meso in mesne izdelke pri mesarju, kruh v pekarni, zelenjavo na plac, ... spet ista logika: tudi če je dražje, važna je kakovost. kar se tiče pa oblek in obutve, pa kupim tako, da jo imam na daljši rok, in če se strga, se pač popravi; imam srečo, da poznam dobrega čevljarja, krojač je pa moj sosed. turbokapitalizem počasi upada, čeprav še zmeraj močno greni naša življenja. jaz pričakujem, da bo v nekaj desetletjih situacija manj drastična. sicer pa, samo poglejte ameriški Wallmart ... LP Drejček Sporočilo je spremenil(a) drejcek dne 29. mar 2007 18:09:42

29. mar 2007 15:03

Sicer je težko biti selektiven, a vendar bi bilo dobro, če premislimo kje bomo kupovali. Verjamem, da se bo marsikdo zgovarjal na ceno, a kar se mene tiče, gledam tudi na kakovost. Lidlu se bom poskušala ogniti v velikem radiju. Sicer pa: manj je več! ivonja P.S. Če s tem, ko kupujem v trgovinah, ki s svojimi zaposlenimi ravna človeško lahko kaj pripomorem k kaj lepšemu svetu, pa še toliko bolje. Sporočilo je spremenil(a) ivonja dne 29. mar 2007 15:05:38

29. mar 2007 15:42

Mislim, da en del potrošnikov dejansko potrebuje verige diskontnih trgovin. Tam naj bi se prodajali cenejši izdelki in ko se z budžetom družine upravlja, je treba biti preudaren. Njihova nizka cena pa naj bi bila zagotovljena na naslednji način: izdelki naj bi bil "tehnološki bratje" visokomarketiranih izdelkov. Bolj po slovensko in s primerom: Procter&Gamble razvije kozmetični produkt (recimo, šampon) in ta šampon opremi z dizajnom, fotomodelom, ki ga reklamira itd itd in v proizvodni ceni tega šamopna so tudi stroški za ves marketing. Na to ceno se doda še trgovska marža in davki in to sešteto skupaj plačamo potrošniki. V diskontu pa naj bi se prodajal kemično gledano enak šampon, samo ne bi bil nič posebej reklamiran, lahko bi se celo prodajal pod blagovno znamko diskonta - in zato naj bi bili produkti cenejši. Nekaj podobnega že poznamo pri naših hipermarketih, ko prodajajo izdelke pod svojo blagovno znamko, samo pri hipermarketih so ti izdelki v manjšini, v diskontnih pa naj bi bili ti izdelki v večini. Zdaj, kako je s pravicami zaposlenih v trgovinah - se mi zdi, da so še vedno bolj zaščiteni v večjih sistemih - najbolj nastradajo tisti, ki prodajajo pri sad-ga-ima-sad-ga-nema podjetniku, ki ima kakšno trgovino v BTC-ju. Tudi sindikalne organizacije so različno močne: Recimo, sindikat trgovine se mi zdi zelo relevantna organizacija. Medtem ko je moč sindikatov delavcev v tekstilu precej manjša..... Sicer pa nemške in slovenske situacije ne bi veljalo čisto ena-na-ena enačiti. Nemčija je še pred letom, dvema doživljala močno recesijo in se je zelo odpuščalo in so si izmišljevali norme, ki jih ljudje niso mogli dosegati, da so jih lahko potem odpustili (priznam, podn od strategije) - medtem ko je ravno diskont, ki se danes odpira, povedal, da so imeli težave pri zaposlovanju - da je manjkalo kadrov. Sicer pa, a ne zaposljujejo tam nekdanjih nogometašev???? Ali pa vsaj prodajajo "šmarne gore"???? P.S. Ko sem pred 22-leti prvič nakupovala v francoskem carrefour-ju, se mi je zdel tisti center "wow". Pred 17 leti mi je bilo grozno v naših trgovinah, še bolj odiozno pa se mi je zdelo nakupovanje čez mejo in potem tisto odpiranje prtljažnikov in ko so carinki gledali, koliko benkota in tamponov je kdo kupil... Pred 15-imi leti mi ni bilo čisto jasno, zakaj se taka množica ljudi odpravi v trgovine, ko so prvi dan odprte - so mi razložili, da je to normalno potrošniško obnašanje. Pred 5 leti sem zgroženo ugotavljala, da ljudje po cele dneve preživljajo v nakupovalnih centrih in da se tam dogaja družabno življenje. Pred 3 leti sem na eni službeni poti spoznala tista dva češka carja, ki sta delala dokumentarec Češky sen (film o marketiranju namišljene trgovine). Lani sem v transilvanski Romuniji videla trgovine, kjer je trgovec za pultom, mame pa v vrsti stojijo in naročajo blago - čisti časovni stroj, kot da bi šel v neka šestdeseta leta prejšnjega stoletja....Na poti domov smo šli čez Madžarsko in kako je bilo lepo in domače, ko smo v Pecsi videli hipermarket pri hipermarketu!!!!! Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 29. mar 2007 16:01:35

29. mar 2007 16:14

Vendelina, pri nas lahko v lodnu nakupuješ v muzeju na prostem v Rogatcu! Pa Muzej novejše zgodovine v Celju ima tudi tako trgovino, samo ne vem, če obratuje, ona v Rogatcu je v pogonu!

Kako se časi hitro spreminjajo!

 

 

rimljanka

29. mar 2007 16:46

drejček...sej ne vem če to že na en rahu sarkazem ne vlejče??? al nidkaš really en looo idaja?? En douber reakt je bil pa useen. Lep dan, pa kjerkoli že ste!!!!!! Petra 1