8. marec

Ob 8. marcu, Dnevu žena čestitam vsem. Vsem, ki ga praznujete - velja za oba spola.

Meni je bil ta praznik pred časom malo odveč. Z njim sem povezovala razposajene ženske na sindikalni zabavi, ki so v rokah nosile kakšen uvel nagelj, vsi so jim pihali na dušo, kako je fino, da so enakopravne in kakšen soprog je imel celo poriv, da je za 8. marec pomil posodo - naslednji dan je bilo pa vse po starem....

Samo, medtem sem zrasla. In okoli sebe videla mnogo razlogov, zakaj je treba še vedno in ponovno praznovati 8. marec.

8. marec je postal mednarodni Dan žena zaradi tega, ker je na ta dan 1910 na II. konferenci internacionale socialistk Clara Zetkin prebrala platformo, kjer so se prvič na enem mestu pojavile zahteve po formalni enakopravnosti obeh spolov. Takrat je formalna enakopravnost pomenila predvsem volilno pravico tudi za ženske (pred tem so jo imele samo v skandinavskih državah) in 8. marca 1910 se je zahteva po volilni pravici za ženske spremenila v mednarodno politično zahtevo. Postopoma (resnici na ljubo, naslednjih 71 let, v Švici so ženske dobile volilno pravico šele 1981) so se zahtevi za volilno pravico priključevale še številne druge. Sama Clara Zetkin je inicirala mnoge od njih, zlasti je bila vztrajna v dokazovanju legitimnosti enakih možnosti za oba spola, v ponavljanju dejstva, da sta v družini oba partnerja enakopravna in da se tudi otroke vzgaja v duhu enakopravnosti. Ker ji je bilo jasno, da je treba tudi deklice vzgajati in izobraževati, da bodo imele svoje mnenje - ker drugače kakega haska od volilne pravice itak ni, če ženska nima svojega mnenja in tudi neke ekonomske neodvisnosti. Clara Zetkin je te zadeve pisala v letih 1910-1932. Leta 1932 je v nemškem Reichstagu ostro nastopila proti vse nacizmu. To je bil tudi njen zadnji dokumentiran javni nastop - zaradi groženj v Nemčiji se je umaknila v Moskvo, kjer je naslednje leto v nepojasnjenih okoliščinah umrla.

Pa saj ni bila samo Clara. Bilo je vrsto pogumnih žensk - znanih in manj znanih, ki so se ukvarjale z različnimi stvarmi, vsem pa je bilo skupno to, da so bile pogumne, izvenserijske in da preprosto niso pristale na življenje, v katerem je kinder-kueche-kirche edina spodobna možnost za žensko. In upam, dragi amaterski kuharji in kuharice, da je med temi pogumnimi ženskami tudi veliko žensk iz vaših družin. Zaradi takih pogumnih žensk lahko vaše hčerke, sestre ipd danes sploh razmišljajo o tem, kaj bi rade počele v življenju. Pred stotimi leti ženske praviloma niso mogle razmišljati o tem, kaj bodo počele, ker je bila njihova pot že predestinirana - kolikor toliko spodobna poroka (če ni vmes čustev, nič hudega, bo že šlo) in konec diskusije. Dileme v stilu: ali bom imela poklic ali se bom odločila za gospodinjo, koliko otrok bom imela, ali naj kupim delnice ali obveznice - to so dileme, ki jih ima ženska samo v kolikor toliko vsaj formalno enakopravnem okolju.

Torej, jaz praznujem 8. marec zaradi spoštovanja do vseh pogumnih žensk, ki so mi omogočile, da vsaj imam dileme o tem, kako balansirati med kariero in privatnim življenjem. Pa da nimam problem s tem, ko je včasih treba reči NE. Pa da mi je jasno, da smo še vedno na taki stopnji delitve dela, da moškemu ni treba biti najslabši, ženska mora biti pa najboljša in potem imata obadva enake možnosti za karierno napredovanje - in da zaradi tega ne obupavam, temveč foruam dalje in sem najboljša, ker morda v naslednji generaciji puncam ne bo treba biti najboljše (bodo lahko tudi druge najboljše), pa bodo še vedno imele možnosti za napredovanje. Pa da imam zvečer in čez vikend še vseeno neko privatno življenje, v katerem je kuhanje zelo pomembne del - ampak kuhanje je moja izbira.

Tu sem morala nekaj kuharskega dodati, ker drugače bi me mamamia darling za ušesa....)))))

Skratka, 8. marec razumem kot praznik spoštovanja vseh pogumnih žensk, ki so omogočile, da ženske lahko izbiramo. In upam, da nas je veliko takih, ki podobno razmišljamo.

Vendelina jr.

7. mar 2007 15:31

Vse naj naj za dan žena. :) Tudi jaz ga praznujem iz istih razlogov in ponosna sem na to. Lepo bodite, Katja

7. mar 2007 15:33

Vendelina jr., zelo lepo napisano, marsičesa nisem vedela in sem sedaj prvič prebrala. Naj ti povem, da se meni tudi toži po 8. marcu. Ja, takrat smo imele celo dela prost dan, pa so nam nosili nageljne od spredaj in od zadaj. Sem pa ta dan tudi sovražila, ravno zaradi tega, kar si napisala. Zakaj ravno "dan žena", kdo smo pa ženske? Draga moja Vendelina, zaupaj mi ali si ti poročena in ali imaš otroke? Oprosti, to kar tako usput sprašujem..., ker mi tvoje pisanje zelo zelo diši na eno strašno emancipirano visokoizobraženo gospo, ki misli samo nase in predse... Ponavadi so take ali same ali ločene. Še enkrat oprosti, ženske smo itak tako prekleto ravnopravne, še več kot to... Pozdravček!

7. mar 2007 15:59

Dragička, darling, jaz sem zelo srečna v izvenzakonski skupnosti. Drugače te pa ne razumem tistega: misli samo nase in predse??? Sicer pa sem mnenja, da je treba najprej misliti nase, se sprejeti z vsemi plusi in minusi, ceniti sebe in šele potem je človek kolikor toliko kvalificiran za kvalitetne medosebne odnose. Mnogo preveč žensk živi v eni čudni zamisli, da je treba življenju posvetiti delu za druge, pa najprej so otroci, pa mož, saj jaz pa ne rabim, saj jaz sem pa nepomebna.... in tako leta in leta in potem postanejo jezne, žalostne in obupane in delujejo kot krpe. Ker so bile vedno na voljo drugim, jih je tudi okolica prepoznala kot neko orodje, ki ga lahko po uporabi tudi odvržeš. Kot se odvrže krpa. Sem eno leto volontirala na SOS telefonu in sem slišala precej takih zgodb. Vendelina jr.

7. mar 2007 16:03

 

Za vsakogar pride čas,

ko mora zavihati rokave

in na vrh svojega seznama,

 obvezno uvrstiti sebe.

 

(Marian Wright Edelman)

 

Lp Saša

Mir in dobro!

7. mar 2007 16:03

VANDELINA ZAKON!!!!!!!!! Petra 1

7. mar 2007 16:26

Vendelina jr. je napisal/a:

Dragička, darling, jaz sem zelo srečna v izvenzakonski skupnosti. Drugače te pa ne razumem tistega: misli samo nase in predse??? Sicer pa sem mnenja, da je treba najprej misliti nase, se sprejeti z vsemi plusi in minusi, ceniti sebe in šele potem je človek kolikor toliko kvalificiran za kvalitetne medosebne odnose. Mnogo preveč žensk živi v eni čudni zamisli, da je treba življenju posvetiti delu za druge, pa najprej so otroci, pa mož, saj jaz pa ne rabim, saj jaz sem pa nepomebna.... in tako leta in leta in potem postanejo jezne, žalostne in obupane in delujejo kot krpe. Ker so bile vedno na voljo drugim, jih je tudi okolica prepoznala kot neko orodje, ki ga lahko po uporabi tudi odvržeš. Kot se odvrže krpa. Sem eno leto volontirala na SOS telefonu in sem slišala precej takih zgodb. Vendelina jr.

 

Vendelina, v tem je pa toliko soli in resnice, da boli. Sama sem še ravno pravi čas spoznala, da je do drugih lahko dober samo tisti, ki najprej visoko ceni samega sebe, da je dobra partnerka in dobra mati samo tista, ki da najprej nekaj nase, ker nezadovoljna ženska ne more okoli sebe stresat pozitivne energije in slej ko prej "eksplodira" ali se sesuje. Ene to spoznajo (in si priznajo) prej, ene kasneje, ene nikdar....

Zame ni emancipacija ali enakopravnost to, da tudi mož pospravi ali pomije posodo, posesa prah. Ne, zame je enakopravnost možnost izbire in dogovora, kaj bo v življenju počel kateri od tistih, ki sta se odločila za skušpno življenje, ohranjanje lastnih interesov in posebnosti, ne pa totalno prilagajnje po željah ene ali druge polovice življenjske skupnosti.

Najbolj smešno pri vsem tem pa je, da je moj lastni mož potreboval 15 let in več, da me je pripričal v to, kar sem prej napisala, in ko sem se (zaradi gledanja matildi v oči) sklenila vesti drugače in drugače zaživeti, moji doma niso nič ne čudno ne pisano gledali, samo veseli so bili, mož je pa komentiral, da sem res dolgo potrebovala, da sem prišla k pameti.

 

No, in Venturini je dodala še eno zrno resnice.

 

No, tale sol v prispevkih naj bo tisti kulinarični del sporočilam, da ne bo dear Vendy očitala, da najprej jadikujem, kje so kulinarične teme, potem pa bluzim o enakopravnosti....Sicer pa - saj ljubezen gre skozi želodec, kajne?

 

Želim vam in sebi en krasen 8. marec, kot dan, ko se samo še enkrat več v letu zavemo, da je tudi ženska biti lepo....  Mamamia

 

 

mamamia

7. mar 2007 16:57

Tudi jaz vam želim lep in prijeten osmi marec! V mojem podjetju letos ne bodo delili rožic,ampak bodo ta denar namenili za dobrodelne namene in sicer za varno hišo. Upam,da bo ta denar prišel v prave roke in dal upanje tistim ženskam,ki v svojem življenju nimajo sreče! Naj vsak dan bo s soncem obsijan

7. mar 2007 17:06

Praznujem 8.marec,ker so ženske izbojevale za nas enakopravnost.Vendelina zelo lepo si napisala. SINEJA

7. mar 2007 17:07

Vendelina jr. je napisal/a:

Dragička, darling, jaz sem zelo srečna v izvenzakonski skupnosti. Drugače te pa ne razumem tistega: misli samo nase in predse??? Sicer pa sem mnenja, da je treba najprej misliti nase, se sprejeti z vsemi plusi in minusi, ceniti sebe in šele potem je človek kolikor toliko kvalificiran za kvalitetne medosebne odnose. Mnogo preveč žensk živi v eni čudni zamisli, da je treba življenju posvetiti delu za druge, pa najprej so otroci, pa mož, saj jaz pa ne rabim, saj jaz sem pa nepomebna.... in tako leta in leta in potem postanejo jezne, žalostne in obupane in delujejo kot krpe. Ker so bile vedno na voljo drugim, jih je tudi okolica prepoznala kot neko orodje, ki ga lahko po uporabi tudi odvržeš. Kot se odvrže krpa. Sem eno leto volontirala na SOS telefonu in sem slišala precej takih zgodb. Vendelina jr.

 

To je resnica, ki si jo marsikatera ženska ne upa priznati sebi niti drugim.

 

lp

Marjana

7. mar 2007 19:06

pa uživajte. lp runo01