Mačji carpaccio

mandarinca je napisal/a:

Glede na to, da je to očitna provokacija in norčevanje, predlagam, da od zdaj naprej temo ignoriramo, ker avtorju vsak odgovor in razburjanje le imponira. Še to, kar sem napisala, je preveč! mandarinca

hehe ignoranca glih tole ni .... 6 strani ;) bannanna avačivava: obožujem tvoj humor. in tole temo. mislim da se da iz postov res marsikaj razbrati. predvsem dvojno moralo, ki pa je jaz pri ljudeh ne cenim, najbrž tudi ostali ne. vedno sem si želela majhnega pujska za domačo žival, takega roza ;) , ko sem bila majhna, sem s fenom sušila majhne puhaste piščančke, zajčke sem pustila pri zajklji dokler niso malo zrasli, nato sem jih pa seveda božala, futrala z regratom. Bambi je bil res ljubka pravljica. Mačka sicer nisem imela vendar jem svinjino, zajčje meso, srno...... Sporočilo je spremenil(a) bannanna dne 02. feb 2007 18:15:07

Sem se pozanimal pri mesarju. Mačje meso je občasno na voljo, samo se je treba nanj naročiti in počakati. Me je res zanimalo, zakaj je bila zadnjič pred mesarijo tako dolga vrsta ...?! booris

[citat=--auachiuaua--]Ne, jaz predsodkov v kuhinji načeloma nimam, zelo rad poskušam nove in nove stvari.No mogoče imam predsodke do nekvalitetnih sestavin/surovin. (npr. - ne maram starega, trdega mesa ali ovele, olesenele zelenjave, ipd.) Maček za carpaccio ne sme biti starejši od 7-8 tednov. Mojster, ki mi je recepturo predal, je rekel, da ľe pri 8 tednih meček ni več "mehak kot puter". Hvala bogu, da je moj maček starejši in ne pride v poštev za carpaccio, pa upam tudi, da nisi slučajno kje v mojem koncu, ker moram svojega mačka opozoriti, da se izogiba tujih ljudi, z obzirom, da je lepo rejen in odličen kandidat za dober golaž. Nekaj časa nazaj so v našem okolišu začeli zmanjkovati mački, psi in polovljene so bile skoraj vse divje race na reki. Seveda se je počasi ugotovilo kaj je vzrok in še tistih par preostalih % navdušenja nad tujimi eksotičnimi jedmi nam je vsem v soseski zaprlo apetit. Res je, da so ljudje v času pomanjkanja (v vojnah) jedli kar jim je prišlo pod roke in ena takšnih poslastic je bilo mačje meso, ki po pripovedovanju baje ne zaostaja za zajčjim. Sem danes nalašč povprašala starejšega gospoda (82 let) če so slučajno kdaj med II.svetovno vojno jedli mačje meso. Seveda, je dejal in še srečni smo bili, da je bilo meso. Nobenih predsodkov - šlo je za preživetje. Danes, v malo bolj civiliziranem in ekonomsko stabilnem svetu, pa mislim, da je dovolj drugega raznovrstnega mesa na razpolago, ki zadovolji potrebe še takšnega gurmana. Nekateri imamo radi domače živali in to so nam prijatelji, katere sigurno ne bi mogli kot hrano postaviti na mizo in pojesti. Vsak človek ima svoj okus, pravico do svojega načina prehranjevanja, mislim pa, da kljub temu zakon določa katero meso in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno prodajati v mesnicah, kajti v nasprotnem podleže inspekcijskim službam. Tale o mesarju in mačku na legalen način je krepko izmišljena pravljica, verjamem pa, da je marsikdo sposoben kaj takega napraviti izven delovnega mesta. Roko na srce, vsakdo se nosi sam s svojo vestjo, s svojo krutostjo ali dobroto - ljudje smo si pač po naravi različni. "mangiogatti". so tudi že meni enega mačka odnesli in globoko upam, da jim je bilo zelo slabo po njem. " auachiuaua " če živiš, da ješ - uživaj !!!!!!!!!!!!!!!!! Smisel za humor - misliš, da imaš ???????????????"