član od 20051812 sporočil
berem in vidim, da dve skupini prepričanih prepričujeta druga drugo v nasprotno smer.
O nobenih ne bom rekla nič - ne o Romih, ne o Ambrušanih, pa tudi o vladi ne - ker je kriva toliko kot vse prejšnje, tja do leta 1945 nazaj.
Mislim da je situacija rezultat vsesplošne evropske miselnosti, da demokracija in strpnost pomenita, da vsakomur pustiš da živi kot mu paše brez vseh omejitev. Potem se pa Francozom "zgodijo" Afričani, Nizozemcem muslimani, nam pa Romi.
Po moje je nevzdržno, da danes, v 21.stoletju, katerakoli država dopusti, da se na njenem ozemlju formirajo geti, kjer ljudje ne znajo niti jezika države v kateri so, kjer se otroci ne šolajo in usposabljajo za delo, kjer generacije dolgo živijo zgolj od državne podpore.
Tako kot v vsaki populaciji, je tudi v romski nekaj nadarjenih otrok, nekaj povprečnih in nekaj - ostalih. Država bi morala biti zelo, zelo zainteresirana, da iz blata in bede v prvi fazi izvleče vsaj prve. Glede na denar, ki ga brez uspeha mečljemo proč že toliko let, bi lahko poskrbela za romske vrtce, morda tudi eno ali dve leti šolanja, kjer bi bilo otrok malo v skupini in kjer bi zanje skrbeli romski vzgojitelji - ali vsaj pomočniki in motivirani učitelji. Ko bi otroci prišli v skupno šolo, bi s svojim znanjem lahko konkurirali ostalim in se ne bi čutili zaničevane. Zadnjič sem gledala na TV mlado Romko s sredno šolo, ki sedaj dela nekaj podobnega preko javnih del - zakaj? Da jo lahko slabše plačajo? Kakšen zgled je s tem romskim otrokom (ne glede kako si priden in da delaš, si na istem če prejemaš podporo..?) Vsakomur mora biti jasno, da romski starši svojim otrokom pri šolskih obveznostih ne morejo pomagati (tisti ki imate otroke pomislite na to, kolikokrat ste morali priskočiti na pomoč z nasvetom svojim - pa še z jezikom niso imeli problemov in so zastopili učitelja) celo če bi jim bila šola kakšna vrednota. Brez pomoči pa ni uspeha in mularija je taka kot vsaka - najde prvi razlog za lenobo, starši nimajo nič proti, mladi ostanejo doma - in spet imamo generacijo, ki nabira železo in kuri gume.
Druga stvar so pa policisti in sodišča - država bo morala poskrbeti, da prkrškov s strani Romov pač ne bo več jemala kot simpatično folkloro, ampak resno. Tudi če jih bo kak policist dobil s krepelcem po glavi. Navsezadnje smo policiste usposabljali za ukrepanje v različnih situacijah - zakaj bi se bali ravno Romov. Če znajo ukrepati pred ameriškim veleposlaništvom in pred raznimi protestniki, bi lahko tudi tu.
Pa strpnost bo tudi treba enkrat bolj natančno definirati - ali je res strpnost, če v nedogled toleriraš neko stvar, nek način, neko obnašanje, neko motnjo...? Ali ni to le ravnodušnost, ignoranca, vzvišenost, pokroviteljstvo (sem toliko nad tabo, da si lahko privoščim da te "ne vidim")? Strpnost jemljem kot dvosmerno cesto, ko vsak "malo potrpi", da je vsem vsaj približno v redu.
Lisa