Šolska prehrana

15. sep 2006 13:58

V osnovno šolo sem v tistih časih, ko je bil vsako leto dan, imenovan "nič nas ne sme presenetiti" ali NNNP in smo imeli razne vaje, kako reagirati v primeru požara, potresa, še najbolj pa vojne, seveda. Tisti dan smo prinesli s seboj svoje skodelice in žlice in so na šolskem dvorišču delili "partizanski" golaž s kosom kruha. (Ali pa je bilo to za dan mladosti.) Sicer pa sem se vedno razveselila ribjega namaza (njam), narejenega iz stlačenih sardel iz konzerve. Za malico smo včasih dobili tudi topel (ne vroč) vanilijev puding, ki smo si ga nalili v skodelice. Še zdaj pa ne vem, kako je kuharicam v vrtcu in v šoli uspelo narediti iz špinače nekaj tako neužitnega, ker so sicer zelo v redu kuhale. Vodena neslana polivka. Doma narejena je bila vedno popolnoma druga jed. mandarinca

15. sep 2006 14:22

V vrtcu so se mi zamerili vampi (po njih sem bruhala) in jih od takrat naprej ne jem. Spomnem pa se dobrega gresa z benkotom in bebi piškotov in skutke za malico. V OŠ so delali zelo dobro musako in biskvite (kaj čem če sem sladkosnedna). Nikoli pa nisem marala paštete in tiste marmelade namazane na kruh in položene ene čez drugo. Pa na debelo narezane pariške salame (jak). Ko pa sem bila v dijaškem domu, so tam načeloma kuhali dobro, ni mi šlo le ciganski golaž s kislimi kumaricami. Je pa res, da so zelo pogosto kuhali riž, tako da smo imeli že kar rek: Rajš ko rajž rajš nč.So pa enkrat skuhali tudi čaj in ker jim je zmanjkalo limone oz.citronke so to lepo nadomestili s kisom. Seveda smo se pritožile glavnemu kuharju in so jih nato kuharce slišale. Ponovilo pa se ni.So pa delali dober šmorn za večerjo. V študentu se pač prehranjuješ z junk hrano in kar si pač sam skuhaš - tako smo izprobali vse žive kombinacije. Moj cimer je tako zelo rad kuhal pašto z jabolčno čežano ali fruteki, drugi pa je čaj sladkal tako, da je žlica pokoncu stala. Pa še zmeraj živimo. Lep vikend! Ana

15. sep 2006 15:06

Meni se je v šoli zamerila paradajzova juha, ki je nisem marala. Učiteljica me je prisilila, da sem jo pojedla že čisto mrzlo, takoj zatem sem pa vse pobruhala. Fuj! Do pred nekaj leti za paradajzovo juho niti slišati nisem smela. Ja, to se je zgodilo v 2. razredu OŠ. lp Alenka

15. sep 2006 16:37

bemu, ampak k tole bereš, imaš pa občutek, da je večina bila v enih nemogočih ustanovah s prikaznimi namesto učiteljev, haha. jst sem se u bistvu v (vseh) šolah imela kr fajn, tisto malico smo pojedli ali pa ne, niti se za to nismo pretirano sekirali. Ne spomnim se, da bi nas kdaj kdo silil s hrano, hvalabogu, ker potem se ti verjetno res kaj zameri. Nekje do srednje šole sploh nimam nobenih posebnih spominov v zvezi s hrano - jedla sem vse. Je bilo tok enih drugih stvari za počet, da na hrano sploh nisem imela časa mislit, haha (in to mislim v dobrem smislu - vpisala sem se v vse krožke in kr naprej smo se potepali). Veliko manj je bilo debelih otrok (pa je še tako malo časa od takrat - jaz sem stara 26 let). Fajn se je čim bolj držat načela: jemo, da živimo in ne živimo, da jemo :D čeprav mi bodo gurmani oporekali :) Scorpy

15. sep 2006 21:15

Nam so tud v vrtcu dajali krompir v juho, če te še nismo pojedli. Pa še zoprne so bile vzgojiteljice glede tega. Takrat se mi je nabolj zamerila polenta z mlekom. Zaradi tega sem zasovražila mleko. Šele sedaj, v študentskih letih, ga lahko spet normalno pijem, ne da mi je slabo. Kej več se o vrtcu ne spomnem. V OŠ smo imeli vedno obupna kosila, ker so jih vozili iz druge šole. Malice so bile pa od začetka bolj nekaj namazanega na kruh, potem pa vedno boljše. Dobivali smo tudi bureke in neke pica žepke iz listnatega testa. Pa vedno smo bili veseli kakšnih sokov iz tetrapaka, namesto tistga umetnega čaja. Zdej pa zman že sama kuhat, in jem kar hočem, pa noben mi ne teži da moram kej do konca pojest

16. sep 2006 7:47

V vrtec sem hodila na Primorskem, in od takrat mi je ostala najbolj v spominu mineštra. Bila je zelo dobra in jaz sem jo oboževala. Tudi na šolo v Prekmurju imam glede malic dobre spomine. Malice in kosila smo imeli v šoli zelo dobre, za kosilo pa je kuharica vedno naredila še kakšen posladek, naj je bil to puding, kiflin ali pa bukta z marmelado. Imeli smo samo eno kuharico in ta je imela zlate roke. Kuhala je vedno sama, za pomoč pa je imela eno dekle iz posebne, prilagojene šole. Ko sem se poročila in odšla na svoje, je te kuharica živela v našem bloku in veliko krat, ko sve se srečale, sve se smejale raznim šolskim prigodam. Povedala mi je tudi, da ji je ravnatelj prepovedal pečti pecivo in razne sladice za kosilo, češ, da je to drago. Ona pa jih je pekla še naprej in to za svoj denar, da je osrečila otroke. Ko so to nekateri učitelji zvedeli, so za njo zastavili pri ravnatelju dobro besedo in spet je lahko pekla pecivo za šolski denar. Drugače pa je hrana bila zelo dobra, domača. Jedli smo vse, od piščanca, zelja in repe, pa do krompirja in testenin. Za malico pa so bili razni namazi, tu in tam kakšna enolončnica, najboljši pa mi je bil rozinov kruh in velika šakica sladkega kakava. To še zdaj obožujem. Kyara

16. sep 2006 12:39

Na prehrano v vrtcu in osnovni šoli imam same lepe spomine... Pravzaprav se ne spomnim, da bi karkoli morala pojesti, čeprav mi ni dišalo (no, verjetno se je tudi kaj takega našlo, ampak že ni bilo tako hudo), me pa na osnovnošolsko jedilnico vedno spomnijo pečen piščanec z rižem in rdečo peso, govedina s hrenom in krompirjem ter najboljši šmorn. Pa kosi kruha (krajčki) ob koncu pouka, za katere smo se borili vsak dan! Danes jem pravzaprav vse, z redkimi izjemami, tako da se mi očitno takrat ni nič preveč zamerilo. Aja, motili so me namazani kosi kruha za zajtrk, zloženi en čez drugega, tako da si bil ves umazan že samo, ko si jih prijel v roko. Sicer pa vse dobro o takratni šolski prehrani! Živi

16. sep 2006 17:35

V drugem razredu OŠ sem morala pod prisilo spiti toplo mleko s smetano po vrhu...in od takrat ne pijem mleka, zagabilo se mi je do skrajnosti. Sem namreč potem bruhala in je šla mama v šolo povedat, da če otrok ne je smetane z mleka, ni verjetno nič narobe. Se je učiteljica, ki me je držala za vrat in mi vlivala v usta mleko s smetano v vred, sicer opravičila, ampak meni je grenak občutek ostal za vselej...mlekov idim, pa mi že gre vse gor...In to meni, ki sem pri teti, na kametih, lonček držala pod vedrom, iz katerega je teta skozi gazo cedila sveže pomolženo mleko, da sem še toplega izpod krave spila....Potem pa tisto...bljak A na srečo je to edina slaba izkušnja iz šolskih dni. Pomnim pa iz šolske menze makarone z mesom in jih še danes rada jem po lokalih, če jih kje ponujajo za malico, pa eno čokoladno polivko, prelito čez kos nekega sočnega biskvita (iz časov osnovne šole, jest pa smo hodili na II. mb gimnazijo, kakih 35 let bo tega). Mamamia mamamia